Reforma zdravja
11. november 2008 ob 10:54 | Jani Sever |Ob sestavljanju vlade in debati o ministrih, ki ji je dominiral kadrovski problem predsednika Desusa Karla Erjavca, je povsem spregledana ostala morda najbolj pomembna reforma, ki so jo koalicijske stranke napovedovale že pred volitvami.
Reforma zdravstva je najbrž ena najzahtevnejših reform, ki se jih lahko loti katera koli vlada. Dotika se prav vseh prebivalcev in njihove kvalitete življenja. Hkrati pa je njen izjemni pomen tudi v tem, koliko javnega denarja je vredna. Pred leti je vlada LDS poskusila z reformo, ki jo je pripravil takratni minister Dušan Keber. Reforma ni uspela. Nasprotniki so jo označili za socialistično. Paradoksalno pa jo je zaustavil finančni minister Dušan Mramor, ker po njegovem mnenju ni bila finančno vzdržna. Neuspeh te reforme, ki se je pripravljala ves mandat in na koncu neslavno propadla tako rekoč brez kakršnih koli rezultatov, je vplival tudi na rezultat volitev.
Tudi Janševi vladi so kritiki očitali posege v zdravstvo in tudi njej so se ti očitki gotovo maščevali. Najbolj nepriljubljen minister za zdravje je bil Andrej Bručan, ki je bil na hitro zamenjan. Nekako takrat, ko je javnost izvedela za davčna svetovanja pri polaganju kablov v pediatrični kliniki, ki so jih opravljali sopotniki SDS. Njegova naslednica se je proslavila z nadzorovanjem polaganja istih kablov in odpiranjem bolnišnice, ki je po otvoritvi ostala zaprta. A to ni bila glavna zdravstvena tema prejšnjega mandata. In gotovo tudi ne najbolj pomembna. Največ besed je bilo namenjenih privatizaciji.
Opozicija je Janševo vlado obtoževala, da privatizira javno zdravstvo brez načrta, stihijsko. Vendar to niti ni bilo jedro kritik. Na koncu se je spopad skoncentriral glede tega, ali je koncesije sploh smiselno podeljevati? Ali ne bi bilo potrebno najprej okrepiti javno zdravstvo? Nekdanja prva opozicijska stranka, ki sedaj prevzema vodenje vlade, je tako pred volitvami napovedala kar moratorij na podeljevanje koncesij do sprejetja novega zakona. Borut Pahor pa je govoril, da je zdravstvo pravzaprav edini sektor, ki zahteva reformo. Na ostalih področjih naj bi se nova vlada zadovoljila s popravki nekdanjih politik.
Kaj se nam torej obeta? Znano je, da se bo nova vlada zavzemala za povečanje odstotka BDP, ki ga namenjamo za zdravstvo s 8,5 na 9 odstotkov. Ob tem je zanimivo, ne pa za levo vlado tudi presenetljivo, da naj bi denar prišel iz javnih in ne zasebnih virov. Od kod, ni znano. Menda iz zmanjšanja obrambnega proračuna. Nova vlada napoveduje tudi racionalizacijio poslovanja zdravstvenega sistema. Vendar na žalost tega ne izpostavlja pretirano, kljub temu, da so strokovnjaki prepričani, da je v sistemu še zelo veliko rezerv in da to lahko opazijo celo sami bolniki.
Nova vlada želi ponovno spodbuditi neprofitno izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vprašanje pa je, kaj se je zgodilo s predlogom LDS, da bi bilo potrebno na področju zdravstvenega zavarovanja spodbuditi konkurenco. Namesto tega napovedujejo, da bo država povečala skrb za javni zdravstveni sistem ter še bolj natančno regulirala vsa področja zdravstva. S koncesijami je za nekaj časa konec. Moratorij na podeljevanje koncesij je bil obljubljen in moratorij se bo zgodil. A tudi ko bo sprejet nov zakon, naj ta ne bi ravno spodbujal zasebnega zdravstva.
“Reformo bo izpeljala zato, da bo povečala dostopnost, učinkovitost in kakovost javne zdravstvene službe in da bo ta ponovno postala univerzalna za vse državljane, brez vsakršne diskriminacije in ne glede na revščino posameznika.” Zanimivo bo videti, kaj bo od tega ostalo po štirih letih. Za začetek pa bi bilo dobro, da bi v Sloveniji debata o tem, kaj želimo in kaj je res dobro za zdravstveni sistem, postala čim širša.
Jani Sever
11. november, 2008 ob 12:25
Ena stvar, ki je nujna in možna kar hiitro, je ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
Kaj imam v mislih? Trenutno dober del ljudi plačuje premije tega zavarovanja 3 zavarovalnicam, ki so ali delniške družbe ali vzajemna (istoimenska). Premija je nekaj nad 20 evrov mesečno (odvisno od zavarovalnice in od zavarovanca - leta…). V tej vsoti so vključeni tudi: davek državi 6,5%, stroški zavarovalnice (trženje, likvidacija škod…), zaslužek zavarovalnice (vsaj v primerih obeh delniških družb). Če bi vse te zadnje “dodatke ukinili”, bi verjetno zavarovanje stalo pod 15 evrov mesečno, samo morali bi ga plačati ZZZS, ki ima že itak strukturo za zbiranje premij in likvidacijo škod (to se pravi za plačilo stroškov zdravstvenih ustanov).
Današnje zdravstveno zavarovanje res ni več prostovoljno, torej zakaj morajo s tem služiti neke d.d.? To današnje “prostovoljno” zavarovanje naj se spet prenese na ZZZS, trenutne komercialne zavarovalnice pa naj ponudijo res nadstandardna kritja, taka kot jih danes sploh še ni v Sloveniji
11. november, 2008 ob 14:02
najprej je treba spremeniti odnos zdravnik-pacient (bog-kmet) potem bo vse lazje.
11. november, 2008 ob 15:16
Zdravstvo je najhujši in najtežji sistemski problem Slovenije. Kebrov nori socialistični poskus še vedno lebdi v zraku in zavira reformatorje. Kebra je močno podpiral Rop, ki ima sedaj precej besede v SD. Če bo nova vlada zdravstveni sistem naredila učinkovitejšega (bistveno skrajšala čakalne vrste), bo to velik čudež.
11. november, 2008 ob 15:49
Kot prvo naj se uredijo javna naročila, da razni Janševi kablarji ne bodo več cuzali, in preprećijo mafijska nakazila iz KC na Nato.
11. november, 2008 ob 16:06
Marsikje so vrste umetno ustvarjene. Naprimer več kot mesečno čakanje na CT v šempeterski bolnici, kjer čakanje sploh ne bi bilo potrebno, ker je bolnikov le za vzorec. Velikokrat gre tudi za pišmevuhovski odnos zdravnikov do bolnikov.
Potem so tukaj strahovito visoke cene teh storitev, zaradi katerih se pretirano varčuje pri pacientih (splav naprimer, za katerega sta potrebna zdravnik in med. sestra in traja kakih 15 minut, s pripravami vred na veliko 45 minut, so računali še v tolarjih 103.000 - nekje trikratna realna cena). Dejstvo je, da zdravniki edini v državi delujejo po načelu srednjeveških cehov.
Zanimivo si je ogledati urnike koncesionarjev (Bručanovih oziroma Janševih). Pulmolog v NoviGorici naprimer 6,5 ure dnevno, dva meseca še nekaj več dopusta. Dejansko dela še veliko manj, ker zaključi delovni dan eno do dve uri prej in ima zaposleno sestro in upravljalca rentgena, ki postorita veliko večino dela. Sam opravi slabo urico efektivnega dela dnevno.
Kot je že “dugi” zapisal: odnos zdravnik-pacient = bog-kmet
11. november, 2008 ob 16:39
Skozi svoje oči vidim in na svoji koži čutim, da imamo v grobem dve vrsti zdravnikov: Take, ki se odločijo za poklic, ker je v njih prevladujoča želja in potreba pomagati sočloveku, na prvem mestu je bolnik Ti imajo pretežno dober odnos do bolnikov, težko kaj odklonijo in imajo še zato več pacientov, delajo zase in še za kakšnega kolega, se izčrpavajo in ne razmišljajo o spremembah - privatni praksi. Druga vrsta se odloči za poklic zaradi svoje potrebe po moči:1. Na prvem mestu je kariera- biti cenjen in spoštovan zaradi bele halje, kariera, kjer imajo prednost nazivi pred bolniki, ki so lahko poskusni zajčki za razne študije med delom ( dobro plačane od farmacevtskih tovarn). Posamezniki lahko doprinesejo k razvoju medicine. 2. Na prvem mestu je denar- medicina, še bolj stomatologija, ki ga prinaša. Pacient je sredstvo za zaslužek in premoženje. Privatna praksa lahko pomeni- priti do več denarja na lažji način. Vem, da karikiram, a verjamem, da se ne motim, ker zdravniki niso bogovi.
Menim, da bi bil boljši minister za zdravje ekonomist, kot zdravnik.
11. november, 2008 ob 18:06
Kahel nekam dolgo stiska limono, tačas da princ teme bushijem proda telekom.
Sova pa mirno gleda.
11. november, 2008 ob 18:50
Reform, takih in drugačnih, sem preživel… ohhhhoooho! Tudi plačal. Pa so se le drugi redili. Politiki, zdravniki, sodniki in kar je še takih elit. Takrat so mi žajfali možgane o “Jugi”, unikatni in naj… državi, zdaj mi jih šamponirajo s “samostojno, pravno in socialno”… tudi državo!
Sem pesimist. Saj veste za razliko med pesimistom in optimistom? Prvi ima boljše informacije. V mojem primeru vsaj več izkušenj.
11. november, 2008 ob 20:05
Ali ima tudi Slovenija svojega Ramba Emanuela Izraela:
http://www.indirekt.si/novice/slovenija/ruplov_varovanec_za_novega_zunanjega_ministra/116218
Ali po Obami Salami dobivamo še Pahorja Pofharja?
Ali je to mislil Vrač, ko je poudaril: Politika vedno laže.
11. november, 2008 ob 20:06
Ali je Pahor kaj dolžen “ameriškim svetovalcem”?
11. november, 2008 ob 20:24
http://www.youtube.com/watch?v=Xkm-RJx_OHg
12. november, 2008 ob 8:38
Jani: “Za začetek pa bi bilo dobro, da bi v Sloveniji debata o tem, kaj želimo in kaj je res dobro za zdravstveni sistem, postala čim širša.”
Jani hoče debato, o tem, kaj hočemo. Et debate… Ker sem zdravnik, zahtevam zdravstvo urejeno kot je v ZDA, kdor plača, ima prednost. Kdor nima denarja, naj čaka in kar se mene tiče - crkne. Kdor ne misli tako kot jaz, je socialistični zarukanec in ‘kebrovec’. Samo nek zaostal zarukanec, kot je Keber, si lahko domišlja in poskuša v skladu s komunistično mentaliteto kakega Chomskega sprovesti zdravstveno reformo v sladu z njegovim motom - ljudje pred profitom. ne bo šlo, danes se vse plača.
12. november, 2008 ob 10:32
ja dr.med - se bojim, da bo tako kot pri Mooru. Sicko je najboljši primer, po kakšni poti NE smemo iti…
Sicer pa hvalabogu Evropa še ni padla na ta nivo, da bi bili ljudje manj vredni kot smeti…
12. november, 2008 ob 11:33
Uničevalec slovenskega zdravstva Keber ne počne in ni počel ničesar v skladu z mentaliteto Chomskega. Vse, kar je Keber želel in predlagal, je bila zgolj butasta norija.