Skupina poslancev koalicijskih strank predlaga nov državni praznik - dan Primoža Trubarja. Trubarjev dan bi praznovali 8. junija, na domnevni dan rojstva tega velikega Slovenca. Predlog so danes v državnem zboru predstavili Samo Bevk, Majda Potrata (oba SD), Franc Žnidaršič (DeSUS) in Borut Sajovic (LDS). Novi praznik ne bi bil dela prost dan. Predlagatelji novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih, novela ima dva člena, predlagajo sprejetje po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona. V obrazložitvi razlogov za sprejetje zakona obujajo genezo sprejemanja zakona, ki ga je pripravil še tedanji izvršni svet in je bil sprejet novembra leta 1991. Od leta 1997 se je v zakonodajnem postopku znašlo precej predlogov za njegovo spremembo, a predlogi iz različnih razlogov praviloma niso bili sprejeti. Večje spremembe zakona so sledile jeseni leta 2005.

V Trubarjevem letu je Slovenski center PEN v državni zbor posredoval pobudo slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, dobitnika Prešernove nagrade in številnih mednarodnih priznanj, med drugim najvišjega odlikovanja Republike Francije legije časti, da se v zakon o praznikih in dela prostih dnevih “vnese tudi ime Primoža Trubarja, avtorja prve knjige v slovenskem jeziku in pobudnika oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in posledično tudi političnega prostora”. Predlagatelj je nakazal dve možnosti, in sicer dopolnitev dneva reformacije s Trubarjevim imenom ali pa določitev domnevnega datuma rojstva v juniju 1508 (8. junij) kot spominski dan Primoža Trubarja, ki ni nujno dela prost dan. Predlagatelji smo izbrali drugo možnost, so zapisali v predlogu za sprejetje zakonske novele. Oprli so se tudi na poslanico Slovenskega protestantskega društva Primoža Trubarja ob Trubarjevi 500-letnici.

S predlagano spremembo in dopolnitvijo zakona o praznikih in dela prostih dnevih želijo doseči, da se med praznike uvrsti tudi dan Primoža Trubarja, s čimer bi se utrjevala zavest o pomenu Primoža Trubarja ne samo kot protestantskega reformatorja, ustanovitelja in prvega superintendenta protestantske Cerkve na Slovenskem, ampak tudi kot utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, ki je s svojim izjemnim in razvejanim delovanjem neizbrisljivo zaznamoval svoj čas in ustvaril večen temelj slovenskemu narodnemu samozavedanju in samozavesti. Predlagatelji so v predlog vključili prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih držav Evropske unije. Države članice EU to področje urejajo različno, na splošno se število praznikov giblje od 8 do 16. Določitev državnih praznikov ni povezana s pravnim redom. Sprejetje spremembe zakona ne bo imelo finančnih posledic za državni proračun niti za druga javna finančna sredstva.

Primož Trubar je splošno znan kot avtor prve slovenske knjige in utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika. Svoje domače ljudstvo je domnevno prvi nagovarjal z izrazom Slovenci, sodeloval je pri ustanovitvi prve slovenske stanovske šole, današnje gimnazije, zahteval je slovenske osnovne šole v vsaki fari in šolanje vseh otrok, tako dečkov kot deklic in podobno. Zaradi protireformacijske akcije škofa Tekstorja se je skrival pred aretacijo in kasneje pobegnil v Nemčijo, kjer je tudi preminil. Na tujem je napisal 26 knjig, tudi Abecednik in Katekizem, ki sta izšla leta 1550, so ob pobudi zapisali v poslanskem klubu LDS. Sajovic je, so sporočili iz poslanskega kluba LDS, Trubarja opredelil kot “prvega slovenskega liberalnega demokrata”, med drugim zaradi zahteve po šolanju deklet.

Denis Sarkić