Divji por s siri
30. januar 2009 ob 10:19 | Vest |Zimski čas je čas zimskega spanja, vendar je to obdobje v Slovenski Istri malo drugačno. Pri nas v vsakem letnem času najdemo na travnikih kakšno zel, ki nam pomaga pridobiti ali ohranjati odpornost telesa. Veliko ljudi začne z uživanjem vitaminov in ostalih dobrot, ko že zboli. Napaka! Za svoje telo moramo skrbeti od 1. januarja do 31. decembra. Vemo, da je preventiva lažja in cenejša od kurative. Sprehod po istrski burji izkoristimo za »prepih« v našem telesu in mimogrede naberemo še kaj dobrega. V zimskem času raste med trtami veliko divjega pora, ki je eden od pomembnih čistilcev našega telesa.
Pogosto raste tudi med oljčnimi nasadi, do višine 1200 m. Njegova uporaba je vsestranska. Por je dobil ime že v keltskih časih, ravno zaradi samonikle rasti. Ima značilen vonj po česnu.
Na naše telo deluje blagodejno, saj je že dolgo znan kot diuretik, uravnava krvni pritisk. Stara legenda pravi, da so divji por in česen uporabljali pevci pred nastopi za izboljšanje tona glasu. Por je dobra preventivna hrana pred arteriosklerozo, saj uspešno čisti naše telo in ožilje, posledično znižuje vsebnost holesterola v krvi. Bogat je z vlakninami, blagodejno deluje na naše črevesje in prebavo. Bogat je z minerali, vitamini C, B,E.
Lahko si pripravimo okusne juhe, prikuhe, glavne jedi. Pripravljamo ga v kombinaciji s testeninami in rižem, s polento. Zelo okusna je tudi porova torta. Če ga naberemo večjo količino, ga lahko uporabljamo tudi popraženega namesto čebule, saj je njegov okus v tem letnem času nežnejši.
SESTAVINE
šopek divjega pora, 5 dag gorgonzole, 5 dag maskarponeja, 5 dag kozjega sira , 15 dag očiščenih repkov kozic ali gamberov, poper, sol
Por temeljito operemo pod tekočo vodo in nekaj minut pražimo na oljčnem olju. V večji posodi ali mešalniku zmiksamo zelenjavo, dodamo mu še vse mlečne izdelke. Malo solimo, po želji dodamo poper, nalijemo v modelčke in ohladimo. Repke kozic mariniramo z nekaj zrni grobe piranske soli, limoninim sokom in sesekljanimi zelišči. Dodamo na krožnik s peno tik preden postrežemo.
Za dekoracijo dodamo lahko sveže porovo stebelce, ki ga prej malo namočimo v okisani vodi, da nima premočnega okusa.
Dober tek!
Tatjana Butul
30. januar, 2009 ob 12:50
Luštno, uporabno in koristno. Mnjammm…
30. januar, 2009 ob 14:03
Hm, bodo Primorci prinesli divji por na mariborsko eko teržnico? (Upam, da bodo. Nekaj let nazaj še nihče ni vedel za čemaž (divji česen), danes pa si ga marsikdo že sam nabira.)
30. januar, 2009 ob 14:09
čemaž raste skorajda povsod, sam malo je treba v naravi, na kako močvirnato poljano:)
in je ena superr zadeva…za juhco, v solatki…s krompirjem…njami, Tatjana, spet si mi lušte nardila.
30. januar, 2009 ob 14:54
Joj, slastno!!!! In hvala, Katja, za čemaž. Saj se mi je nekoliko dozdevalo, da je to to.
30. januar, 2009 ob 14:58
Katja , čemaža je pri nas žal zelo malo, nekateri mu pravijo tudi divji česen. Imamo veliko divjega pora in si ceo zimo pripravljamo okusne dobrote. Pridi………
Geiger:, divji por je malo drugačen, ima ozke lsitiče, čemaž ima široke. Je pa uporaben tudi pri tej zadevi, lahko pripravite jed in nam napišete, kako je uspelo.
30. januar, 2009 ob 15:12
A, hvala :)….
30. januar, 2009 ob 20:07
Več kot odličen je tudi drobno sesekljan in vmešan v pasirano skuto.
30. januar, 2009 ob 20:43
Se strinjam
30. januar, 2009 ob 20:45
Še ene dve zrni solenga cveta gor, je kot pika na i.
30. januar, 2009 ob 21:59
Čemaža je pri nas zelo veliko. Cele planjave. V bukovem gozdu ob potokih ga je največ.
21. avgust, 2023 ob 13:44
Generally I do not learn article on blogs, but I wish to say that this
write-up very forced me to check out and do it!
Your writing style has been surprised me. Thank you, very great article.