ČEVELJ ZA BUSHA
Iraški novinar Muntadar al Zeidija, ki je v predsednika Busha vrgel oba čevlja, dobiva v arabskem svetu in širši javnosti status heroja. Po mnenju običajnih ljudi je storil to, česar se arabski voditelji niso upali. Več kot dvesto odvetnikov ga je pripravljeno braniti zastonj. Človekoljubna organizacija, ki jo vodi hčerka libijskega predsednika, mu je podelila medaljo za pogum, iraške oblasti pa pozvala, da ga izpustijo. Preiskovalni sodnik ga je že zaslišal, vendar ne pred sodiščem, temveč v zaporniški celici. Nastop pretepenega novinarja pred kamerami bi preveč razburil javnost. Po bratovih trditvah ima polomnjeno roko in rebra.
Med tem po večini iraških mest potekajo demonstracije v podporo novinarju in pozivi k njegovi izpustitvi. V Nadžafu so protestniki metali čevlje v mimoidoči konvoj ameriške vojske.

NOČNE MORE ODHAJAJOČE ADMINISTRACIJE
Iraška organizacija za človekove pravice s sedežem v Jordaniji je na zveznih sodiščih v ZDA proti Rumsfeldu in ameriškim varnostnim podjetjem vložila kar 200 predlogov za kazenski pregon. Glavna vsebina tožb so zlorabe in mučenja iraških državljanov. Do sedaj je bilo 30 vlog sprejetih, ostale še čakajo na obravnavo. Podobne tožbe so vložile tudi francoske, nemške in ameriške organizacije za človekove pravice in zaščito ustavnih svoboščin.
Pravkar izdano poročilo senatne komisije za nazdor oboroženih sil ponuja enak zaključek. Zelo neposredno krivi bivšega obrambnega ministra Rumsfelda in ostale visoke člane administracije za zlorabe ugrabljenih osumljencev v Gvantanamu, Abu Ghraibu in Bagramu, uboje zapornikov in množico samomorov. Rumsfeld je kot obrambni minister odobril program »agresivnih tehnik zasliševanja«, ki so v resnici tehnike mučenja po vseh mednarodnih standardih.
Poročilo med drugim omenja tudi predsednikov ukaz iz leta 2002, v katerem predsednik Bush trdi, da Ženevske konvencije v boju proti terorizmu oz. v boju proti Al Kaidi in Talibanom ne veljajo. Predsednikov ukaz s tem izključuje 3. člen splošnih določil, ki vsem ujetnikom zagotavlja humano obravnavo in pravno zaščito.
Poročilo senatne komisije potrjuje sklepe preiskave generala Tagube iz l. 2004, ki odgovornosti za mučenje ne pripisuje le konkretnim izvajalcem, temveč tudi političnemu vodstvu.

IZRAEL GA BIKSA
Izrael je zavrnil vstop posebnega poročevalca za človekove pravice na zasedenih ozemljih, zaslužnega profesorja mednarodnega prava na univerzi Princeton Richarda Falka. Posebnega poročevalca imenuje Generalna skupščina Združenih narodov. Falku je mandat podelila marca letos. Richard Falk ni prvi poročevalec ZN, ki je bil deportiran. Enake probleme je imel njegov južnoafriški predhodnik.
Izrael je Falkovemu imenovanju nasprotoval, saj naj bi bil preveč naklonjen Palestincem. Ker je židovskega rodu, so se izjav o antisemitizmu vzdržali. Najbolj jih je razjezil s trditvami, da izraelsko početje na zasedenih ozemljih spominja na delovanje nacistične Nemčije med II. svetovno vojno. Zaradi blokade Gaze pa bi moral biti Izrael obravnavan pred Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu.
Podobno močna stališča je zavzel tudi predsednik Generalne skupščine ZN. Ravnanja Izraela najbolj spominjajo na režim apartheida v Južno Afriški republiki, izgon diplomata pa predstavlja prezir nad delovanjem Združenih narodov in zanikanje osnovnih človekovih pravic prebivalcem zasedenih ozemelj. Združeni narodi bi morali proti Izraelu ukrepati enako kot v primeru Južne Afrike v času apartheida, torej z bojkotom in z grožnjo odvzema članstva v tej organizaciji.

OPOZORILA ŠEFA MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA
Strauss-Kahn, predsednik Mednarodnega denarnega sklada, je ob zaključku srečanja v Madridu na politične voditelje sveta in še posebej predstavnike držav evro območja naslovil strogo opozorilo. V njem svari, da ukrepi in količina sredstev v boju s krizo niso dovoljšni. Problem postaja tudi Kitajska, saj je njena ekonomija v večjih težavah, kot je sprva kazalo. V opozorilu je omenjena tudi možnost nasilja in nemirov v najbogatejših državah sveta, če bodo ukrepi koristili le eliti in ne vsemu prebivalstvu.

KAZEN DELAVCEM, NAGRADA WALLSTREETU
Napačni ukrepi, pred katerimi svari predsednik MDSja se dogajajo v ZDA, kjer je senat zavrnil odobritev kreditov ameriški avtoindustriji.
Namesto pogojevanja kreditov z razvojem bolj ekoloških vozil ali opustitvijo tožb proti zveznim državam, ki so uvedle norme za izpuste, so jih raje v celoti zavrnili. Glavni argument senatne odločitve, ki bo direktno prizadel vsaj 3 milijone, posledično pa okoli 15 milijonov ljudi, so previsoke plače, prispevki za upokojitve in zdravstveno oskrbo zaposlenih. Delavci v avtoindustriji predstavljajo eno izmed redkih skupin zaposlenih v ameriških gospodarskih panogah, ki ima močan in organiziran sindikat. Zato tudi tuji avtomobilski proizvajalci na ameriških tleh nudijo delavcem skoraj identične delovne pogoje in ugodnosti kot domači, kjer je organiziran sindikat. Senatni NE pomeni protisindikalni in protidelavski boj, saj je glavni sindikat delavcev avtoindustrije UAW (United Auto Workers) pristal na skoraj vse zahteve po zmanjšanju ugodnosti in plač, torej na resno spremembo kolektivne pogodbe. General Motors bo najverjetneje prvi, ki bo moral v stečaj. Dolžnikom bo iz stečajne mase povrnjena približno 1/4 vloženih sredstev.
Senat pri reševanju finančne industrije podobnih problemov ni imel. Tej ni bilo potrebno predstaviti nikakršnih planov, naloženih nima nobenih obveznosti, nad njihovim poslovanjem ne bo nadzora, vodstva ostajajo ista.
Cena? Če je direktna državna pomoč finančni industriji ocenjena na okoli 800 mrd $, je zavrnjen paket državnih kreditov avtoindustriji vreden 20x manj.

Jura Štok