JEDRSKI ŠČIT - RUSIJA

Le nekaj ur po izvolitvi Obame je imel ruski predsednik Medvedjev nagovor naciji. V 85 minutnem govoru v dumi, ki je bil z aplavzom prekinjen več kot 50 krat, je naslovil tako notranje kot zunanje politične teme.
Še posebej z zadnjimi je dvignil precej prahu. V govoru je obtožil ZDA sodelovanja v gruzijski vojaški avanturi, krivdi za svetovno finančno krizo in agresivnega odnosa do Rusije. Zahodni mediji so razburjeni zaradi njegovih ostrih stališč do postavitve protiraketnega ščita in protiukrepov, ki bodo zajemali postavitev mobilnih raketnih sistemov Iskander M v Kaliningradu.
Ruska stališča so v resnici enotna in jasna že precej časa. Medvedjev je le ponovil svarila, ki so jih v zadnjih nekaj letih dali tako Putin kot generalštab. Tako zunanje kot obrambno ministrstvo opozarjata, da gre le za odgovor na ameriški protiraketni sistem, ki prvič v zgodovini postavlja del strateškega jedrskega arzenala na evropska tla. V primeru, da bo ta opuščen, tudi Rusija ne bo imela razloga za postavitev raket kratkega dosega.
S postavitvijo protiraketnega sistema in odgovorom nanj bi obe državi direktno kršili določila sporazuma o jedrskem orožju kratkega in srednjega dosega, ki sta ga leta 1987 v Rejkjaviku podpisala Ronald Reagan in Mihael Gorbačov, in pogodbe ABM o protiraketnih sistemih iz leta 1972. Busheva administracija je leta 2002 enostransko preklicala veljavnost slednje pogodbe.
V telefonskem pogovoru med Medvedjevom in Obamo naj bi se oba zavzela za dialog o tem vprašanju, kar je v neskladju z Obaminimi obljubami poljskemu predsedniku o podpori izgradnje protiraketnega sistema.

GRUZIJA

Dva britanska inšpektorja OVSEja, bosta podala poročilo o vojni v Južni Osetiji. V nasprotju z dosedanjo kritiko, ki je bila namenjana skoraj izključno Rusiji, bo v poročilu Gruzija prvič jasno obtožena ne le za začetek spopada, temveč tudi za raketno in artilerijsko obstreljevanje civilnih tarč, še posebej prestolnice Činvali.
Stališče je spremenil tudi Human Rights Watch, ki potrjuje stališče, da je Gruzija dejanski agresor in storilec vojnih zločinov. V napadu so množično uporabljali kasetne bombe, nevodene rakete ter artilerijo. S tem so ogrožali civiliste, opazovalce OVSEja in ruske mirovne enote.
Tudi ameriški State Department je spremenil stališče, po novem je gruzijsko vodstvo z napadom na Južno Osetijo storilo napako, kar pa ne opravičuje nesorazmerne ruske intervencije. Krivca nima smisla iskati, saj bi to le razvnelo strasti na tem območju.
Stališče do ruskega posredovanja je omilila tudi Evropska unija, ki je tudi sama začela dvomiti v Šakašvilijevo razsodnost.

IRANSKI JEDRSKI PROGRAM

Iranski predsednik Ahmadinedžad je Baraku Obami čestital za izvolitev. Od iranske revolucije leta 1979 se je zgodilo prvič, da bi iranski predsednik čestital prihajajočemu ameriškemu predsedniku. Izrazil je upanje, da ameriška politika do ostalega sveta ne bo več temeljila na okupaciji, zastraševanju, prevarah in poniževanju.
Sočasno je iransko vodstvo ostro obsodilo prve povolilne izjave Baraka Obame o iranskem jedrskem programu. V sporočilu pravi, da si svet želi še kaj več od kozmetičnih sprememb v ameriški zunanji politiki. Obama ne bo izneveril le upov sveta, temveč tudi lastnih volilcev, ki so upali, da se bo v Belo hišo ponovno naselila razumnost.
Izraelska zunanja ministrica je Joea Bidena opozorila, da naj ne spreminjajo ameriške politike do Irana, saj bi začetek dialoga pomenil znamenje šibkosti. Državi se morata iranski grožnji upreti koordinirano, saj na drugi strani ni zmernih sogovornikov. V podobnem tonu je nastopil tudi izraelski obrambni minister, ki pravi, da so zaradi nadaljevanja programa iranske jedrske bombe na mizi vse opcije vključno z napadom. Ostale države naj v tem sledijo izraelski politiki.
Evropske države so zaradi izraelskih stališč o uporabi preventivnega napada zaskrbljene, ker prevladuje mnenje, da obstaja velika verjetnost za napad še pred končanjem Bush-Cheyenevega mandata.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo, ki izvaja nadzor v državah podpisnicah Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, je v zadnjem poročilu zapisala, da njeni inšpektorji niso našli nikakršnih indicev, da bi Iran razvijal komponente ali delal raziskave, ki bi ga lahko pripeljale do jedrskega orožja. Še več, dokumenti iz prenosnega računalnika, ki so glavni vir ameriških obtožb, so po mnenju čedalje večjega števila osebja agencije ponarejeni.

TAJNE OPERACIJE
Busheva administracija je leta 2004 izdala tajni ukaz za vohunjenje in vojaško delovanje proti teroristom po celem svetu. V okviru tega pooblastila so ameriške posebne enote izvedle akcije v 20 državah sveta, med njimi tudi v Siriji, Iranu in Pakistanu. Prvi napad v Pakistanu naj bi tako izvedli že leta 2006, kjer so »tjulni« napadli oporišče domnevnih teroristov. Do sedaj je bilo na ozemlju Pakistana brez privolitve oblasti izvedeno že 45 vdorov ali napadov. Lani je administracija odobrila dodatnih 400 miljonov vreden program tajnih operacij v Iranu.

ZLOČINI PROTI ČLOVEŠTVU
Po novi raziskavi, ki je narejena na osnovi štirih različnih metodologij, je ocenjeno številov žrtev vojne v Iraku okoli 1 miljon. Zaradi tega je glavni tožilec mednarodnega kazenskega sodišča Luis Moreno-Ocampo sporočil, da obstaja možnost ovadbe G.W. Busha in Tony Blaira za vojne zločine. Predpogoj za takšno ovadbo je pristopna pogodba s strani Iraka k Mednarodnem kazenskem sodišču, saj so dejanja okupacijskih oblasti storjena na njegovem ozemlju.
Vodja tožilstva zato poziva arabske države in še posebej Irak, da podpišejo sporazum o sodišču. To je pomembno tudi zato, ker arabske države obtožujejo sodišče pristranosti v korist zahoda. Podobno kot Sadam Husein pred invazijo tudi sedanje vodstvo razmišlja o podpisu podogodbe o jurisdikciji sodišča.

INDIJSKI SAMOMORILCI
Po uradnih podatkih indijskega ministrstva za kmetijstvo naredi samomor več kot 1000 kmetov na mesec. V zadnjih letih to pomeni okoli 125.000 samomorov.
Pred prihodom tujih biokemičnih gigantov tovrstnih samomorov ni bilo. Te so pokupile večino lokalnih semenarn, izvajajo močne martetinške kampanje, ki kmetom obljubljajo velike donose gensko spremenjenih vrst rastlin, ki so odporne na insekte in parazite. Cena genetsko modificiranih semen je lahko kar 1000x višja od tradicionalnih vrst. Kmetje zaradi obljub o bogati prihodnosti najemajo kredite, ki jih ponavadi ne morejo plačati.
Pozivom k spremembam prodajne politike se je pridružil princ Charles, ki je ustanovil sklad za pomoč družinam, ki so v dolgovih. Ko je začel opozarjati na epidemijo samomorov, so ga razglasili za paranoika. Danes je očitno, da so bile njegove ocene razsežnosti problema podcenjene.
Kmetje običajno storijo samomora tako, da popijejo insekticid. Zagovorniki genetsko modificiranih semen trdijo, da so samomori posledica revščine, alkoholizma in suše.
V prihodu zahodnih biotehnoloških podjetih na indijski trg je močno zaslužen tudi Mednarodni denarni sklad, ki je v 80ih in 90ih pogojeval odobritev razvojnih kreditov s sprostitvijo dostopa zahodnim biotehnološkim družbam.
Površine zasajene z genetsko modificiranimi rastlinami so se v zadnjih dveh letih podvojile. Trditev, da je bombaž BT odporen proti vsem parazitom, se je izkazala za lažno. Napram tradicionalnim vrstam potrebuje dvakrat več vode, kar je zaradi suše v Indiji problem. Nekatere modificirane vrste imajo tudi lastnost, da so nova semena sterilna. Kmetje v slabi letini tako ne morejo spraviti semen za naslednjo letino, po njih morajo na trg. Zaradi tega se pogreznejo v spiralo dolgov.
Namesto obljubljenih visokih donosov, odpravi revščine in lakote indijski eksperiment postaja socialna katastrofa za ruralno prebivalstvo.

Jura Štok