EKSPLOZIJA V PAKISTANU

V pakistanski prestolnici Islamabad je pred luksuznim hotelom Marriott eksplodirala bomba, ki je ubila več kot 50 in ranila 270 ljudi. Med mrtvimi so tudi češki ambasador in dva ameriška marinca. Hotel je bil popularno zbirališče pakistanske elite, tujcev in diplomatskih predstavnikov. Zaradi obiskov pomembnih gostov je bilo varovanje hotela zelo strogo. Napadalci so uporabili okoli 600 kilogramov vojaškega eksploziva, zato je pred hotelom nastal 7 metrov globok krater.
Na večer napada bi morali v hotelu večerjati tudi predsednik države, premier in predsednik parlamenta, vendar je državni vrh v zadnjem trenutku spremenil načrte. Pakistanske oblasti so tri dni pred napadom dobile podatke, da se pripravlja bombni napad v glavnem mestu.
Odgovornost za napad je prevzela skupina z imenom Islamski komandosi, ki zahteva prenehanje sodelovanja pakistanskih oblasti z američani.

ZAMENJAVA JUŽNOAFRIŠKEGA VODSTVA

Južnoafriški predsednik Thabo Mbeki je zaradi pritiskov znotraj stranke odstopil leto dni pred iztekom drugega predsedniškega mandata. Stranka mu zameri vmešavanje v kazenski postopek, v katerem je bil obtožen podkupovanja njegov politični nasprotnik, bivši podpredsednik in predsednik Afriškega nacionalnega kongresa Jacob Zuma. Sodišče je Zumo oprostilo.
Predsednika bo do izteka mandata naslednje leto začasno nasledil član parlamenta.
Mbeki je v času svojega predsedovanja dosegel skoraj desetletje dolgo gospodarsko rast, uspel ustvariti nov črnski srednji razred, močno zmanjšal korupcijo in kriminal. Po začetnem negiranju problema AIDSa se je kot eden redkih afriških voditeljev spopadel z epidemijo. Hkrati mu kljub stabilni gospodarski rasti ni uspelo zmanjšati revščine, prepad med bogatimi in revnimi se je celo povečal. Prav to je najbolj krivo za upad popularnosti drugače uspešnega predsednika, ki je prinesel svež veter tudi v afriško diplomacijo. Ta se noče več zanašati na zahodni intervencionizem, ampak si vedno bolj upa reševati probleme sama. Moje teževe s prinčesko, pa rešuje Robert.

OTVORITEV 63. ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE ZN

Predsednik Generalne skupščine Združenih narodov bivši zunanji minister Nikaragve in katoliški duhovnik je v otvoritvenem govoru ostro napadel zunanjo politiko ZDA.
Obtožil jih je, da so odvisni od neprestanih vojn, da ogrožajo svetovni mir in varnost, da nimajo ne ZDA ne katerakoli druga država pravice arbitrarno etiketirati drugih za podpornice terorizma.
Hkrati je pozval države, da reformirajo ustroj Združenih narodov tako, da bo imela Generalna skupščina večja pooblastila v primerjavi z Varnostnim svetom, kjer imajo stalne članice pravico veta nad vsemi odločitvami.
Glavne tematike zasedanja bodo finančna kriza, energetsko pomanjkanje, podnebne spremembe in nove hladne vojne.

TZIPI LIVNI PREVZELA KADIMO

Po odstopu Ehuda Olmerta zaradi kurupcijskih škandalov z mesta predsednika stranke Kadima in izraelskega premiera, je vladajoča stranka s tesno večino izvolila Tzipi Livni, dosedanjo zunanjo ministrico. Livnijeva je premagala Shaula Mofaza, ministra za transport, za le en procent glasov.
Če ji bo uspelo sestaviti vlado, ni pričakovati večjih sprememb v izraelski politiki do Palestine in širše regije. Je bolj zmerna kot njeni tekmeci, vendar ni nikakršen znanilec miru in stabilnosti. Kljub zagovarjanju nadaljevanja pogajanj s Palestinci, podpira širjenje nelegalnih naselbin na zasedenih ozemljih.
Prihaja iz družine, kjer sta bila oba starša pripadnika Irguna, cionistične teroristične organizacije. Sama je bila agentka Mosada, ki je sodelovala v lovu na pripadnike palestinskih organizacij, ki so bili vpleteni v napade na izraelske cilje.

PRIPRAVE NA DRŽAVNI UDAR V PARAGVAJU

Slaba dva tedna po prisegi Fernanda Luga za predsednika Paragvaja so bile odkrite priprave za državni udar. V pripravah so sodelovali bivši predsednik države, generalni tožilec in del vojaškega vrha.
Eden izmed glavnih zarotnikov je tudi upokojeni general, ki je poskušal izvesti državni udar že pred dobrimi desetimi leti, vpleten je v umor bivšega podpredsednika in v uboj šestih protestnikov v nemirih leta 1999.
Večina vlad Južnoameriških držav in Organizacija J. Ameriških držav so podprle predsednika Luga, ki bo imel težko nalogo spremeniti družbene odnose v državi, kjer ima 1% prebivalstva v lasti kar 80% zemlje.

PRIVATNI SEKTOR SE IZOGIBA DAVKOM

Po raziskavi ameriške kongresne preiskovalne komisije, ki je zajela več kot miljon podjetij, med letom 1998 in 2005 kar dve tretjini teh ni plačevalo zveznega davka na dobiček.
Večina podjetij se plačila davka izogiba z obračunavanjem notranjih stroškov podružnicam v davčnih oazah.
Presenetljiva ugotovitev raziskave je, da se 1000 največjih podjetij, ki delujejo na ameriškem trgu, izogiba plačilom davkov manj kot manjši gospodarski subjekti.

Jura Štok