Hrvaška je prodala zemljo, za katero slovenski Sklad kmetijskih zemljišč meni, da je njegova. Konec koncev jo oddaja v najem. Jošku Jorasu seveda. Zgodba je stara in nesrečno zoprna. Gre pač za sporno ozemlje, na katerem pa se Hrvaška že od leta 1994 obnaša kot da je njeno. Vojna na Hrvaškem se je takrat počasi zaključevala in ZDA so Hrvaško vzela pod okrilje. Sledila je velika Kninska zmaga z etničnim očiščenjem vred. Hrvaške ambicije po tem, da bi postala regionalna sila pa so ves čas rasle. Čeprav so še vedno realne pravzaprav samo v odnosu s Slovenijo.

Leta 1994 je Hrvaška začela postavljati mejni prehod pri Sečovljah. Pretiranega razburjenja ni bilo. Menda naj bi šlo za začasno mejno točko. Težava so postale vasi Mlini, Bužini, Škodelini in Škrilje. Štirje poslanci, Rupel, Thaler, Jelinčič in Pahor so kraje obiskali in kasneje je bil sprejet zakon, ki je te vasi dodelil občini Piran. Lojze Peterle je zakonu nasprotoval, češ da ni v skladu z vladno politiko do Hrvaške. To seveda ni pomagalo. Mejni prehod je ostal tam, kamor so ga postavili Hrvati in zemlja onkraj njega je postala sporna. Za Slovenijo slovenska, za Hrvaško hrvaška.

Potem je prišla Bajukova vlada. Njeno kratko vladanje je zanimivo, ker je takrat v dogajanje izrazito posegel sedanji predsednik vlade Janez Janša. Na vladni seji, na kateri so govorili o tem, da so hrvaški geodeti hiše v spornih zaselkih označili s svojimi številkami, je predlagal, da
slovenska policija zaščiti tamkajšnje ljudi. Tako da bi bila tam pač prisotna. Enostavno, slovenska policija bi šla malo čez in bi malo patruljirala tam na drugi strani Dragonje. “To ni konflikt. Konflikt bo, če bo kaj poskušala narediti hrvaška stran,” je takrat dejal obrambni minister Janez Janša.

Generalni sekretar notranjega ministrstva je svaril pred nevarnostjo spopada, vendar se Janša s tem ni strinjal. Kot argument je navajal Trdinov vrh, ki ga je slovenska vojska zasedla med osamosvojitveno vojno. No vse skupaj se ni izteklo v slovenski desant preko Dragonje. Čeprav je Janša med drugim takrat dejal, da: “… ta država redi tristo specialcev, ki znajo tja priti tudi po pesku.” In kljub temu, da je v sklepih seje vlade pisalo, da vlada nalaga notranjemu ministrstvu, naj zagotovi prisotnost policije na levem bregu Dragonje. Zgodilo se ni nič.

Naslednji dan se je zamenjala vlada. Vse skupaj se je namreč dogajalo po volitvah, ki jih je “pomlad” katastrofalno izgubila. In Drnovškova vlada je sklep brez pretiranega pompa enostavno preklicala. Slabo leto kasneje je bil spisan Drnovšek-Račanov sporazum, ki je klavrno propadel. In odnosi so se vrnili tja, kjer so bili. V območje hladu in incidentov, ki so posebej intenzivni pred slovenskimi volitvami. Kot je videti, bo tako tudi letos. Odnosi se vsekakor že nekaj časa zaostrujejo in nič ne kaže, da bi se spirala konfliktov lahko zaključila.

Tako ekstremnih potez, ki bi pripeljale do situacij, ki bi lahko vodile do oboroženega spopada, najbrž sicer ne bo, a sovraštvo na obeh straneh meje se hrani z izjemno močnimi infuzijami. Težko si je zamisliti hujše obtožbe kot je kraja zemlje ne eni strani in preprečevanje vključevanja v Evropo na drugi. In politika? Hrvaška se je kot je videti že odločila. Izvršena dejstva iz začasnosti ustvarjajo trdne temelje za trajne rešitve. Na drugi strani aktualna slovenska politika večinoma koleba med skrajnostmi navdušenega prijateljstva in nerazumnega zaostrovanja.

Janša najbolje predstavlja ta pristop. Od bratske pomoči med osamosvajanjem, do pozivov k desantu čez Dragonjo, od evforičnih stiskov rok ob srečanjih s hrvaškim predsednikom vlade, do zunanje politike blokad v EU … Strategija se je zaenkrat izkazala kot izjemno neuspešna. Tako prijateljski dogovori kot grožnje niso nikoli delovali. A streznitve zaenkrat še vedno ni slutiti. Celo košarica, ki jo je Slovenija dobila od Evrope glede ekološko ribolovne cone, ki je postala bilateralen oziroma trilateralen problem, je bila bolj ali manj preslišana.

Joško Joras je o hrvaški prodaji “njegove” zemlje pisal pismo predsedniku vlade. Le kaj mu bo odgovoril politik, ki je pred leti predlagal, da tiste kraje zaščiti slovenska policija?

Jani Sever