Beethovnov turški marš
21. december 2007 ob 9:50 | Slavoj Žižek |V četrtek, 13. decembra, so evropski voditelji podpisali Lizbonsko pogodbo in s tem označili konec težavnega procesa, ki je trajal skoraj desetletje. Med slovesnostjo v lizbonskem grandioznem samostanu Jeronimos je v ozadju igrala Beethovnova Oda radosti. Če natančneje pogledamo to uradno himno Evropske unije, ta o evropskih zagatah pove veliko več, kot bi pričakovali.
Oda radosti iz zadnjega stavka Beethovnove 9. simfonije je pravi “prazni označevalec”, ki lahko stoji namesto česarkoli. V Franciji jo je Romain Rolland povzdignil v humanistično odo bratstvu vseh ljudi (”Marseljeza človeštva”); leta 1938 je bila zaigrana kot vrhunec Reichsmusiktage in kasneje za Hitlerjev rojstni dan; med kitajsko kulturno revolucijo, v atmosferi zavračanja evropskih klasikov, je bila čaščena kot delo progresivnega razrednega boja, medtem ko je danes na Japonskem dosegla kultni status, s tem, da se je s svojim domnevnim sporočilom “užitka skozi trpljenje”, prepletla s samim socialnim tkivom; do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, to je, v času, ko sta obe, tako zahodno kot vzhodno nemško olimpijsko moštvo, morali nastopati skupaj kot eno nemško moštvo, je bila himna, ki so jo igrali za nemško zlato medaljo, prav Oda radosti, hkrati pa je rodezijski režim belih suprematistov Iana Smitha, ki je razglasil svojo neodvisnost v poznih 1960ih, da bi ohranil apartheid, prav tako razglasil isto pesem za nacionalno himno. Celo Abimael Guzmán, (zdaj zaprti) vodja Seandero Luminoso, je na vprašanje, kakšno glasbo ima rad, omenil četrti stavek Beethovnove devete. Tako si lahko zlahka predstavljamo fiktivni koncert, na katerem zapriseženi sovražniki od Hitlerja do Stalina, od Busha do Sadama, za trenutek pozabijo svoja nasprotja in sodelujejo v istem magičnem trenutku ekstatičnega bratstva…
In vendar v tem glasbenem delu obstaja nenavadno neravnotežje. Na sredi stavka, po tem, ko slišimo glavno melodijo (temo radosti) v treh orkestralnih in treh vokalnih variacijah, se ob tem prvem vrhuncu zgodi nekaj nepričakovanega, kar vznemirja kritike vseh 180 let, odkar je bila simfonija prvič zaigrana: v 331. taktu se ton popolnoma spremeni in namesto s svečano himničnostjo se ista “radostna” tema nadaljuje v stilu marcia Turca (turški marš), sposojenem iz vojaške glasbe za pihala in tolkala, ki so jo v 18. stoletju evropske armade prevzele od turških janičarjev. Tu gre za vzdušje karnevalske ljudske parade, norčevskega spektakla – nekateri kritiki so “absurdne jamre” fagotov in bas bobnov, ki spremljajo začetek marcia Turca, primerjali celo s prdci… in po tej točki gre vse narobe; enostavno slovesno dostojanstvo prvega dela stavka se ne povrne.
A kaj če stvari ne gredo narobe samo v 331. taktu z vstopom marcia Turca? Kaj če gredo narobe od samega začetka? Morali bi sprejeti, da gre pravzaprav za neokusen ponaredek v sami Odi radosti, tako da kaos, ki nastopi po 331. taktu predstavlja nekakšno “vrnitev potlačenega”, simptom tega, kar je bilo narobe od vsega začetka. Zato bi morali spremeniti celotno perspektivo in razumeti marcio kot vrnitev k vsakdanji normalnosti, ki skrajša predstavo nadute prepotentnosti in nas tako postavi spet na zemljo, kot bi govorila “hočete slaviti bratstvo ljudi? Tu ga imate, realno človeštvo…”
In ali enako ne velja za Evropo danes? Po tem, ko povabi milijone v objem, druga kitica Schillerjeve pesmi, ki je uglasbljena v Odi radosti, grozeče konča: “In kdor ne zmore radovati, naj spelje jokajoč se stran. /Und wer’s nie gekonnt, der stehle weinend sich aus dem Bund./” (op.prev. Wikiprevod Smiljana Samca se glasi - Kdor pa sam trpiš, ne jemlji Naše sreče nam za zlo!) Ironijo marcia Turca je težko spregledati: malo več kot pred mesecem je bila Evropa vznemirjena zaradi turškega marša v severni Irak.
Glavni znak današnje krize v Evropski uniji je natančno Turčija: ali naj ji bo dovoljeno vstopiti v Unijo ali “naj spelje jokajoč se stran iz Zveze”? Po rezultatih javnomnenjskih raziskav je bil glavni razlog tistih, ki so glasovali obkrožili “ne” na referendumih o evropski ustavi v Franciji in na Nizozemskem, njihovo nasprotovanje turškemu članstvu v Uniji. Torej, kaj če, tako kot v finalu Beethovnove devete, resnični problem ni Turčija, temveč osnovna melodija sama, pesem evropske enotnosti, kakršno evropskim državljanom igra bruseljska post-politična tehnokratska elita? Kar Evropa potrebuje, je nova nosilna melodija in nova definicija Evrope same. Zmedenost Evropske unije glede tega, kaj naj stori s Turčijo, ne zadeva Turčije kot take, temveč zmedo glede tega, kaj je Evropa sama.
V svojih Notes Towards a Definition of Culture je veliki konservativec T. S. Eliot pripomnil, da obstajajo trenutki, ko je edina izbira tista med sektaštvom in ne-vero, ko je edini način, kako ohraniti vero živo, ločitev sekte od njenega glavnega telesa. To je naša edina priložnost danes: samo s pomočjo “sektaške ločitve” od standardne evropske dediščine, tako, da se odrežemo od propadajočega trupla stare Evrope, lahko ohranimo obnovljeno evropsko dediščino živo. Naloga je težka, od nas zahteva veliko tveganje koraka v neznano – vendar je edina alternativa počasnemu razkroju, postopni transformaciji Evrope v to, kar je bila Grčija za pozni rimski imperij; destinacija nostalgičnega kulturnega turizma brez učinkovite relevantnosti.
Slavoj Žižek
Prevedel Jani Sever, opremil Jonas Žnidaršič.
21. december, 2007 ob 10:34
[…] Slavoj Žižek Beethovnov turški marš Blogroval: […]
21. december, 2007 ob 12:24
Že stara Evropa je bila tradicionalno vznemirjena zaradi turških maršev, ki niti niso bili usmerjeni stran od nje. Beethoven je to vedel in zato zadnjega stavka 9. simfonije ni končal s turškim maršem, temveč ga je po bežnem citiranju nadgradil z grandioznim razcvetom osnovne teme. To je argument, ki govori, da je tema učinkovita v perspektivi prihodnosti in zato ni pravega razloga za odstopanje od nje. Prav tako nima glasbene alternative, ki bi lahko (vsaj za toliko časa, kot predlaga avtor članka) preložila neizbežni razkroj, značilen za vsako civilizacijsko entiteto doslej. Predlagan je - v bistvu - skok v prazno, kar je sicer radikalno, a destruktivno stališče. Moje mnenje pač.
21. december, 2007 ob 13:17
Da vzkliknem z Njo: “Vnesimo vendar nekaj reda v svoje užitke…!”
Še nekaj referenc:
http://www.lacan.com/zizpopulism.htm
http://www.inthesetimes.com/article/3393/
http://www.guardian.co.uk/commentisfree/story/0,,2197161,00.html
Nije blamaža ali jeste reciklaža: “Na začetku je bil Süddeutsche Zeitung (04.07.2005), and the rest is history.”
21. december, 2007 ob 13:27
slastno
21. december, 2007 ob 15:11
maršu, ker zgodba vodi naprej, sledi lahkotna sladica iz tropskih krajev, “battery” razživi, amak, pazi, pride kralj.
sledi deseta,, nov osnutek
21. december, 2007 ob 18:47
Dobro jutro, Žižek!
Očitno ‘velecenjeni’ ne ve, da sta iz novega besedila evro-pogodbe izginila izraza ‘ustava’ in ‘ustavni’, in da novi osnutek ‘ustave’ ne omenja več simbolov EU – zastave in evropske himne (Beethovnove Ode radosti). Povedano drugače: če Žižek vidi v Beethovnovi Odi ’standardno evropsko dediščino’, od katere se je potrebno ’sektaško ločiti’, potem mu sporočamo, da je dejanje že izvršeno, ravno s podpisom nove pogodbe. Bilo bi fino, ako bi ‘veleum’, kdaj tudi kaj prebral…
21. december, 2007 ob 19:12
@zbik: in?
@ED: nauči se brati.
21. december, 2007 ob 19:25
@fifi: Učiva se skupaj…
Žižek: ‘/…/ …je v ozadju igrala Beethovnova Oda radosti. Če natančneje pogledamo to uradno himno Evropske unije, ta o evropskih zagatah pove veliko več, kot bi pričakovali.?
ED: Če natančneje pogledamo, Oda ni več uradna himna EU.
Fifi, preberi dvakrat, morda prvič ne boš razumel… He! He!
21. december, 2007 ob 20:44
Sprehodimo se malce dlje: v Egipt. Miljoni obubozanih in srecno nasmejanih Arabcev nam govorijo o tem, da je vseeno, ce imajo trideset let star avto zalepljen s selotejpom. Doma skoraj vsakega oceta caka pet sinov, v katerih je trdoziv genski zapis, odporen na klice, umazanijo, pokvarjenost, dno. Genski zapis, ki so ga izoblikovala stoletja borbe za prezivetje v nemogocih razmerah, ob ohranjanju skrajno tradicionalnih vrednot. Medtem se degenerirana Evropa razkraja, siva po raztrganinah in hkrati poka.
Virtualno nadomesca realno. Denar in uzitek, umirajoca krscanska religija na ognjenikih novih duhovnih gibanj. Znanje, um, dosezki.
Oni pa se plodijo in borijo z elementarno mocjo. Prav vseeno jim je za izgube, dovolj jih je.
In biologija bo spet premagala mozgansko ter “civilizacijsko” moc. Stari Rim, stara Grcija. Whatever.
22. december, 2007 ob 8:40
ED, še boš poslušal Odo radosti. Niti slovenskega grba ni mogoče kar takole odpraviti, pa je še v zibki. Če Pankrti ne znajo zaigrati evropske himne, to še ni razlog za strah.
22. december, 2007 ob 9:07
Kaj hočemo, dobri stari Žižek: prepisuje od sebe.
Zakaj bi poanto & tekst prodal enkrat, če ga lahko v nekaj letih 10 krat.
22. december, 2007 ob 11:02
@janja in vsi bralci
Zveni sicer res in lepo, da je biologija tako močna. Ampak, nisi v toku grozeče realnosti!
-umazanija drugačne vrste kot jo navajaš in ki ni lokalna: smog na severni polobli, itd…
povzroča -> globalne podnebne spremembe.
-umazanija tipa: pohlep v raznih oblikah, kombiniran s tehnologijo
-> kar povzroča izredno daljnosežno ogroženost,
npr.: - hitech genska onesnaženost rastlin in živali (ljudi)
- možnost jedrske kontaminacije
… da ne omenjam ostalih, ki so na vidiku, na krilih
fizike, biotehnologije, matematike, računalništva itd.
Te zadeve v enem zamahu pometejo z vso tvojo navedeno biološko družbo.
Vse to, če ni kontrolirano (usmerjano) lahko uniči vso tvojo (Egipt in druge)
biološko cvetočo in gensko prekipevajočo družbo… (suša, onesnaženje).
Zato potebujemo premislek in kontrolo tu v Evropi, kjer je eden od virov teh tehnologij in tovrstnih groženj. Zato je treba resno jemati ideje v zgornjem članku in jih (@Drago2) še večkrat ponavljati.
Da dosežemo spremembo v principu delovanja družbe na osnovi golega pohlepa (čiste zadovoljitve posameznika) z ignoriranjem vse ostale družbene okolice. Nekdo mora začeti!
Če odštejemo možne katastrofične scenarije za človeštvo, je Žižek samo nakazal del potrebnih razmislekov, če hočemo še za nekaj časa ohraniti kolikor toliko znosno družbo in okolje za nas in bodoče posameznike.
Hvala tudi temu, ki je blogroval članek. Se strinjam.
22. december, 2007 ob 18:47
Bolj zanimivo je, da je znameniti motiv povzel Haydn po prastari slovenski pastirski pesmi, ki jo dandanašnji poznamo kot Čuk se je oženil… Potem je ta motiv povzel in obdelal Beethoven.
22. december, 2007 ob 20:17
a ni furmanska??
22. december, 2007 ob 23:13
@ED
napiši v google:
define: troll
in boš mogoče ugotovil kako tvoji posti delujejo
23. december, 2007 ob 2:25
@ Arh:
troll - (Scandinavian folklore) a supernatural creature (either a dwarf or a giant)
23. december, 2007 ob 8:34
NIsem spolh prebrow, se mi pa zdi, da je prevzem slovenskega predsedovanja ena velka komedija na pol. evro ravni.
Še dobr da bo Tuerk stole da šow.
23. december, 2007 ob 8:36
Ah, podabu dodt, Das danes je velik praznik!
Jnša, SDS, IRgl, DObrajc, GRil, Grims(nism se miogu spomnt), blogi!
23. december, 2007 ob 17:27
@ED
Mi lahko prosim razložiš zakaj je na proslavi za dan samostojnosti in enotnosti bila zaigrana tako Slovenska himna kot tudi Oda radosti. Pa nova reformna pogodba tud še ni bila ratificirana, tko da milslim da se tu Žižek ne moti. Vprašanje pa je tudi kdaj je bil ta članek napisan!
23. december, 2007 ob 23:46
@ Kaktus:
Ne vem, zakaj je bila na omenjeni proslavi zaigrana Oda, to je vprašanje za protokol. Kot drugo, Žižkov pamflet je bil spisan po podpisu Lizbonske pogodbe, to bi ti bilo jasno, če bi prebral vsaj uvodni stavek. Kot tretje, če bi prebral še tretji stavek, pa bi vedel, da Žižek ne ve, da so ravno s to pogodbo zadegali simbole EU (tudi Odo) iz pogodbe, in da če Žižek vidi v Beethovnovi Odi ’standardno evropsko dediščino’, od katere se je potrebno ’sektaško ločiti’, potem mu sporočamo, da je dejanje že izvršeno, ravno s podpisom nove pogodbe. Bilo bi fino, ako bi ‘veleum’, kdaj tudi kaj prebral…
24. december, 2007 ob 8:58
se v celoti sektasko pridruzujem Janjinemu komentarju…
25. december, 2007 ob 15:19
ej, če se neha igrat oda dam jajca stran.
toliko o debati
26. december, 2007 ob 2:55
se strinjam. Oda je res kul.
2. januar, 2008 ob 20:16
http://www.nytimes.com/2007/12/28/opinion/l28joy.html?ref=opinion
6. februar, 2008 ob 16:39
ma odličen je tale Murko
zelo potreben lik na slovenski sceni
in neverjetno darilo za rojstni dan, še posebej za bikerja
za tiste redke k še niste videli
http://www.youtube.com/watch?v=gpDL5GrvrQk
lp Vid
6. februar, 2008 ob 16:40
pardon narobna tema
administrator prosim za pomoč
Vid
13. februar, 2008 ob 10:56
Tudi Kosovo si bo ob razglasitvi neodvisnosti Beethovnovo 9. omislilo za himno.
13. avgust, 2023 ob 7:33
These are actually fantastic ideas in concerning blogging.
You have touched some good things here. Any way keep up wrinting.
15. avgust, 2023 ob 2:04
hi!,I really like your writing so much! percentage we be
in contact more approximately your post on AOL? I require an expert in this
space to solve my problem. May be that is you!
Having a look ahead to look you.
16. avgust, 2023 ob 21:16
Very nice post. I definitely appreciate this website. Keep writing!
22. avgust, 2023 ob 4:29
Hey there! This post could not be written any better!
Reading through this post reminds me of my old room mate!
He always kept chatting about this. I will forward this post
to him. Pretty sure he will have a good read. Many thanks for sharing!
6. september, 2023 ob 20:03
Hello friends, how is the whole thing, and what you want to say concerning this piece of writing, in my
view its in fact amazing in support of me.
7. september, 2023 ob 16:42
I blog frequently and I really thank you for your content.
This great article has truly peaked my interest. I will book mark your website
and keep checking for new details about once per week.
I subscribed to your Feed as well.
8. september, 2023 ob 22:14
This information is invaluable. Where can I find out more?
17. september, 2023 ob 0:13
We are a group of volunteers and starting a new scheme in our community.
Your web site provided us with valuable information to work on. You have done an impressive job and our whole community will be thankful to you.
21. november, 2023 ob 14:36
It’s an awesome post designed for all the internet people; they will take advantage from it I am sure.
23. december, 2023 ob 14:00
Incredible points. Sound arguments. Keep up the good
effort.
23. december, 2023 ob 23:58
Greetings I am so excited I found your blog, I really found you by error, while I was
researching on Yahoo for something else, Regardless I am here now and would just like to say many thanks for a tremendous post and a all round entertaining blog (I also
love the theme/design), I don’t have time to read through it all at the
moment but I have bookmarked it and also added your RSS feeds, so
when I have time I will be back to read a lot more, Please do keep up the superb job.
24. december, 2023 ob 3:28
Fine way of telling, and fastidious article to take facts concerning my presentation subject,
which i am going to deliver in academy.
29. december, 2023 ob 22:37
Having read this I believed it was really informative.
I appreciate you spending some time and effort to put this content together.
I once again find myself personally spending a lot of time both
reading and leaving comments. But so what, it
was still worth it!
29. december, 2023 ob 22:41
Useful info. Fortunate me I discovered your web site by accident, and I’m stunned why this coincidence didn’t happened in advance!
I bookmarked it.
29. december, 2023 ob 22:42
I always emailed this website post page to all my associates,
since if like to read it afterward my contacts will too.
29. december, 2023 ob 22:44
Way cool! Some very valid points! I appreciate you writing this write-up and the rest of the
site is extremely good.
29. december, 2023 ob 22:46
Today, while I was at work, my sister stole my iphone and tested to
see if it can survive a 40 foot drop, just so she can be a youtube sensation. My iPad is now broken and
she has 83 views. I know this is completely off topic but I had to share it with someone!
29. december, 2023 ob 22:48
Wow, this piece of writing is fastidious, my younger sister is analyzing
such things, so I am going to let know her.
29. december, 2023 ob 22:49
Hi there, i read your blog from time to time and i own a similar one and i
was just curious if you get a lot of spam responses?
If so how do you protect against it, any plugin or anything you
can suggest? I get so much lately it’s driving me
crazy so any help is very much appreciated.
29. december, 2023 ob 22:50
I blog frequently and I truly thank you for your information. Your article has truly peaked
my interest. I’m going to take a note of your blog and keep checking for new details about once per week.
I subscribed to your RSS feed too.
1. februar, 2024 ob 5:40
Наша бригада профессиональных исполнителей предоставлена предлагать вам передовые средства, которые не только гарантируют прочную защиту от холодных воздействий, но и дарят вашему собственности модный вид.
Мы эксплуатируем с самыми современными строительными материалами, сертифицируя постоянный срок службы использования и отличные результаты. Изолирование фасада – это не только экономия тепла на прогреве, но и заботливость о экологии. Энергоспасающие методы, какие мы применяем, способствуют не только своему, но и поддержанию природы.
Самое важное: Сколько стоит утепление стен снаружи у нас стартует всего от 1250 рублей за квадратный метр! Это доступное решение, которое переделает ваш дом в реальный приятный локал с минимальными затратами.
Наши произведения – это не единственно изолирование, это составление поля, в где каждый деталь отражает ваш свой модель. Мы рассмотрим все ваши запросы, чтобы переделать ваш дом еще еще более теплым и привлекательным.
Подробнее на веб-сайте компании
Не откладывайте труды о своем обители на потом! Обращайтесь к квалифицированным работникам, и мы сделаем ваш жилище не только уютнее, но и стильным. Заинтересовались? Подробнее о наших предложениях вы можете узнать на интернет-портале. Добро пожаловать в сферу комфорта и качества.
3. marec, 2024 ob 11:29
… [Trackback] …
[…] Information to that Topic: vest.muzej.si/2007/12/21/beethovnov-turski-mars/ […] …