Prihajajo tajkuni …
10. oktober 2007 ob 10:49 | Jani Sever |Dolga leta smo poslušali kako peščica bogati. Na račun množic. Ali nekaj takšnega. Za zjokat. Kljub temu, da Slovenija pravih velikih bogatašev niti ni imela in jih pravzaprav niti nima še danes. Celo v primerjavi s sosednjo Hrvaško so naši velekapitalisti majhni. Kaj šele, če jih postavimo ob bok tistim, ki vrtijo svetovno gospodarstvo kjer koli na planetu. Dediščina socializma, ki se kaže v razumevanju egalitarnosti in nerazumevanju nujno nepravične prvotne akumulacije kapitala, ki je nastopila po spremembi družbenega sistema konec prejšnjega stoletja v vseh vzhodno evropskih državah.
Drugače pač ni šlo. Bogastvo se je na novo razporejalo in tisti, ki so bili na pravih mestih ob pravem času in so bili hkrati tudi sposobni, so lahko zelo obogateli. Mimogrede, to je še vedno mogoče in bo tudi v prihodnje. Pred dobrim desetletjem so bile razmere samo bolj ugodne za velike skoke. Vsaj tako se je zdelo. Prejšnja oblast je ob koncu svoje vladavine postala simbol omogočanja “nepravičnega bogatenja”. Upravičeno - konec koncev je dopuščala takšen razvoj družbe in pripravila mehanizme za njegovo delovanje. Vključno z nepravičnimi odkupi stanovanj in pripravo terena za certifikatsko privatizacijo državnega oziroma tako imenovanega “družbenega” kapitala.
Danes je z distance vse skupaj sicer videti nekoliko drugače. Kot ena od stopnic k oblikovanju običajne kapitalistične družbe. Bolj ali manj socialne - to niti ni odvisno od tajkunov, saj o stopnji socialne države tisti najbolj premožni pravzaprav ne odločajo, oziroma ne bi smeli odločati. Za to sta zadolžena parlament in predvsem vlada s svojimi ukrepi ter seveda politične stranke. Nenazadnje pa tudi volivke in volivci, ki na volitvah izbirajo med ponujenimi politikami. Čeprav je res, da smo s strani politikov vedno prevarani, da obljube nikoli niso dobesedno izpolnjene in da je najbolj vztrajna značilnost volilnega telesa prav naivnost.
A vseeno je pomembno kakšne politike je ljudstvo izbiralo v preteklosti? Res je - tako rekoč vse stranke so pred volitvami vedno obljubljale bolj socialno ravnanje. In vendar - že v imenu dolgoletne voditeljice slovenskih vlad je bilo jasno zapisano, da naj bi šlo za liberalce. In tudi tisti, ki še danes radi govorijo o tem, da LDS nikoli ni bila liberalna vlada, v isti sapi trdijo, da je omogočala prvotno akumulacijo današnjim tajkunom. Za SDS velja podobno - njeni liberalni kritiki pravijo, da gre pravzaprav za socialistično stranko, ki nadaljuje politiko LDS, hkrati pa priznavajo, da bo prav ona omogočila dokončanje tajkunizacije.
Se ljudstvo torej s takšnim razvojem strinja? Vsekakor v desetletju po osamosvojitvi ni volilo socialdemokratov. Ne levih in ne desnih. SDS je na oblast prišla šele, ko se je “liberalizirala”, ko je začela obljubljati reforme. Tako LDS kot SDS sta se na oblasti sicer prilagajali sindikalnim pritiskom. A privatizacija je napredovala in prav menedžerski odkupi, ki ob certifikatih predstavljajo najbolj nesimpatičen del privatizacijske zgodbe, so pravi pospešek dobili šele pod sedanjo vlado. LDS se je tega načina privatizacije preveč bala. Takratna opozicija bi ga namreč takoj izrabila kot učinkovito demagoško orodje v političnem boju.
No, danes so časi drugačni. Slovenija je članica EU in njeno prebivalstvo je dodobra navajeno na kapitalizem. Konec koncev je zraslo že kar nekaj generacij, ki socializma sploh niso doživele. Poleg tega se zdi opozicija do takšnega razvoja bolj benevolentna. Tudi zato ker je konec koncev zgodbo začela sama. Novica je torej, da naj bi se privatizacija v Sloveniji z zaključkom mandata Janševe vlade zares bližala svojemu koncu. In kaj potem? Načini privatizacije in nadzor nad njenim izvajanjem bi bili gotovo lahko bolj precej pregledni. Ampak z začetki je vedno tako. Pa naj gre za divji zahod pred kakšnimi dvesto leti ali divji vzhod pred dobrim desetletjem.
Družine in posamezniki, ki so ali še bodo, v prelomnih časih, izjemno obogateli, so politiki vsekakor lahko hvaležni in to prav dobro vedo. Seveda bo vedno ostal prostor še za kakšnega novega tajkuna. In potem bodo s časom tajkuni, čeprav bodo najbrž to doživeli šele njihovi potomci, postali premožni in nekateri celo ugledni. To zadnje vsekakor ne bo lahko.
Jani Sever
10. oktober, 2007 ob 11:17
ne bo lahko … ali pač?
10. oktober, 2007 ob 11:24
Partija pokra traja že več kot 15 let,vložki so vse večji,igralcev pa je vse manj(zadnji,ki je izpadel je Bavčar)
10. oktober, 2007 ob 14:13
Zgodovina se pac ponavlja, v zacetku srednjega veka je bilo podobno. No minilo je kar nekaj stoletij, VENDAR, hitrost sprememb v zadnjih dveh stoletjih skrajsuje razvojni stadij druzbenih sprememb. danasnji “tajkuni” naj malo pomislijo v naprej, da ceha ne bodo “preplacali”.
10. oktober, 2007 ob 14:43
Ideja certiifikatske privatizacije je bila ravno pravična prerazporeditev kapitala. Za drugačno izvedbo sta poskrbeli LDS in ZLSD, najprej z luknjičasto zakonodajo, dodatno še z namernim neizvajanjem nadzorne funkcije. Pri neizvajanju je še posebej blestel Dušan Mramor na čelu ATVP. Ustrezali so jim tudi sodni zaostanki, zato jih niso prav nič skrajševali. Pa še kup drugih trikov so uporabljali. Fino bi bilo, če bi se Gregor Golobič kdaj skesal in napisal knjigo. Za Drnovška je že prepozno - njegovo stanje tretje zavesti za to ni uporabno.
10. oktober, 2007 ob 15:15
Mala država – mali tajkuni. Hrvaška je vseeno malo večja od Slovenije :)
10. oktober, 2007 ob 15:36
Bunkica, tokrat nimaš prav. Hrvaško gospodarstvo ni nič kaj večje od slovenskega. Res je pri njih med vojno Tuđmanova privatizacija bila prava tajkunizacija. Mi smo jo bolje odnesli.
10. oktober, 2007 ob 15:58
@Igor,ampak njihova tajkunizacija ni bila po ključu “daj sposobnim”,temveč “tuđman daje podpornikom”.
Ideja je bila dobra,samo napačnim so dali,zato pa imajo zdaj tako “cvetoče” gospodarstvo
10. oktober, 2007 ob 17:16
Igor Đukanović> sem te že malo pogrešala kot komentatorja :)
10. oktober, 2007 ob 19:44
Meni pa se zdi, da je bila privatizacija na slovenskem dobro premišljena!
Pri “plenjenju” je lahko sodelovala le peščica prijateljev (ne glede na politično barvo), slovenska katoliška cerkev in denacionalizacijski upravičenci. So se kar med seboj zmenili.
Dva milijona državljanov pa tako ni imelo izbire. Z volitvami nismo mogli vplivati na “dosanjanje tisočletnih sanj”, saj razlike med politiki in tistimi, ki jih plačujejo, ni! In je še nekaj časa ne bo.
Preprosto vprašanje: koga naj volim čez eno leto? Vsi mi obljubljajo vse… brez vsebinskih razlik… in vsi mi, ko so izvoljeni… rušijo podstat socialne varnosti. Kljub Ustavi… Slovenija je socialna… bla, bla, bla!
Celo SD, da bi dobila na volitvah, morda, 20% namesto 10%, že vnaprej obljublja, da ne bo menjala… nesposobnih, krivih… itd! In bo sklenila pakt (koalicijo) s hudičem, če ji bo to kaj obetalo!
Ja, čedalje bolj mi je všeč anarhizem!
10. oktober, 2007 ob 20:35
Saj ni za obupavat…Itaq se bo kmalu spremenilo. Ko se je pričela 2. svetovna vojna je bil odnos med bogatimi in revnimi 1:45 danes je 1:75….ko nam ne bodo dali zaslužiti za hrano….bo POK….itaq nas je preveč….takrat pa jovo na novo:) pa LP….
10. oktober, 2007 ob 22:00
Hrvaško in hrvaško tajkunizacijo sem od blizu spremljal kar nekaj let. Ves čas domovinske vojne in še nekaj časa nato, sem bil službeno veliko na Hrvaškem, med Hrvati pa imam (tudi že od prej) kar nekaj prijateljev. Ti so nekoč blagrovali slovensko pot privatizacije, jaz pa sem jim govoril: Slovenci nismo pred vami, za vami smo! In Izkazalo se je, da sem, žal, imel prav. Največji hrvaški tajkuni so podarjeno enormno premoženje izgubili na način kot so ga dobili, Kutle na primer. Nekajkrat sem se celo srečal z njim. Nekaj jih je šlo sedet, kar precej pa so jih razlastili in ti žive od spominov, kako lepo je bilo, ko je bilo. Naši tajkuni pa so tačas pridno kradli denar in nato z denarjem kupovali firme. Niso ukradli firm, kupili so jih, nihče pa jih ne vpraša, odkod jim denar, in ne bo jih kmalu vprašal. Vsi, ki bi lahko in morali to vprašati, so v glavnem istimi, ki jih je treba to vprašat. Rockefellerjevih dedičev zaenkrat i še nihče, pa vsi vedo, kako je bilo ob prvobitni akumulaciji kapitala …
10. oktober, 2007 ob 23:15
Se bom navezal na moje predhodnike; Prave niti odločanja ima v rokah vedno ljudstvo! In kolikor si slednje zatiska oči, toliko neokusnosti jim elitistično-kapitalistične-tajkunsko-politične veje državnega aparata servirajo dan za dnem.
Kar pa sam osebno močno zamerim državi in dandanašnjimm razmeram v naši preljubi deželici je to, da ne ustvarja pogojev, ki bi omogočali obstanek zadostne procentaže srednjega sloja. Ta procentaža strmo pada, kar pomeni, da izgubljamo srednji sloj, ki je venomer steber vsake družbe.
11. oktober, 2007 ob 10:41
MR, res je, ljudstvo se pod uplivom družbeno-medijsko skonstruiranega ideala uspešnega poslovnega človeka ne zaveda, da samo odloča o svoji usodi in to celo takrat, ko jim takšna razdelitev bogatstva krni osnovne socialne pravice, zdravstveno naprimer. Obogatele posameznike si jemlje za idole brez distance. Ampak, to vsekakor ni nič novega. Glede izgube sredenjega sloja se ne strinjam, sploh je govort o slojih na nek tradicionalen način malo nepraktično.
11. oktober, 2007 ob 14:24
Finance o demagogiji: www.finance.si/?MOD=show&id=193110&src=pj101007
4. junij, 2008 ob 8:32
Že kar nekaj časa zgroženo spremljam nastajanje hobotnice okoli “laškega, dela….”. Verjetno se ne bi pulili za ta podjetja, če le ta ne bi prinašala takšnih dobičkov. Tukaj pa lahko Slovenci imamo vpliv. Namreč, če stopimo skupaj in pričnemo bojkotirati izdelke in edicije, ki so v lasti bodočih velebogatašev, teh dobičkov ne bo več. Glede na dejstvo, da so za nakup delnic verjetno zastavili premoženje teh podjetij, jim bodo ta brez dobičkov postala v breme. Sicer mi je žal delavcev v teh podjetjih, vendar, včasih je potrebno odrezati nogo, da bi rešil ostalo telo…
27. december, 2008 ob 21:00
Hoće li hrvatski tajkuni presuditi na izborima 2009. godine
Tko su Hrvatski tajkuni ?
Malograđani su postali tajkuni. U početku bijaše riječ, potom pismo. A evo, svjedoci smo (stvaranja)hrvatskih tajkuna…
Projekt „200 bogatih obitelji“ uljudbeno je i civilizacijski neprihvatljiv i štetan. Eto, Tajkunii u jednom trenutku imaju i u vlasništvu praktički cijelu Hrvatsku. (Post)ratni tajkuni: Todorić i Mišković najbogatiji ljudi na Balkanu. Evo još nekih: NEXE GRUPA ( S. Mesić ),AGROKOR ( I. Todorić ), PEVEC ( Z. Pevec ), KTZ ( I . Katavić ), LURA d.o.o ( L . Rajić )… Ako ste pomislili da ćete vidjeti listu najbogatijih ljudi ovoga države pogriješili ste. Svi mi znamo tko su oni. Svi izražavamo svoje sumnje u izvor njihova bogatstva. Dok vi živite u oskudici - Tajkuni stvarno više neznaju kako potrošit novac… Na pomolu je ekonomski rat između tajkuna.
Tajkuni iz državnog proračuna, tj. iz džepova naroda
Svakodnevno čitamo u novinama: tajkun ovaj ili tajkun onaj kupio je novo poduzeće, otpustio je stanoviti broj radnika kao tehnološki višak napredovao je ovako ili onako ili pak u crnoj kronic: zdipio je lovu i kidnuo preko granice bez traga i glasa. O tajkunima se priča na televiziji, u kavanama, na kojekakvim trandikama, u kući na sjedaljkama s kumovima ili prijateljima. Tajkuni sada se ubacuju i u politiku iz koje će imati još više kontrole nad propisima, zakonima, ustvari to svi oni rade zbog moći i vlastitog interesa…
Sabor Republike Hrvatske ne kontroliše tajkune, već tajkuni kontroliraju parlament.
BRANKO STOJKOVIĆ - ŠTIT
B j e l o v a r
095/814-82-90
brankostojkovic152@yahoo.com