Komentar - Jana
17. september 2007 ob 14:21 | Vest |»Zakaj ste se odločili, da preizkusite svojo novo lasersko opremo ravno v Hrastovljah?« sem prejšnji teden, medtem ko smo čakali prihod medijev, vprašala italijanske kolege. »To vas bodo danes verjetno vprašali številni novinarji in najbolje je, da imate že pripravljen odgovor«, sem razložila. Raziskovalci, odlično pripravljeni na razprave o zahtevnih tehničnih rešitvah novega laserjskega sistema, so ostali brez besed. Sledila je dolga razprava o najboljšem odgovoru, a smo ga tudi hitro pozabili in odgovor za Vest se je glasil: »Kolegi so mi povedali, da je v cerkvi veliko barv, zato je za oslikavo zelo uporabna«.
Veliko barv? Tako kot številne druge izjave prek dneva, tudi ta ni bila najboljša. Ob poslušanju svojih sem se doma spraševala, kaj mi je bilo tega treba. Utemeljeno. Pisanje znanstvenih člankov mi gre mnogo bolje od rok kot njihovo poenostavljeno tolmačenje pred kamero. Povrh vsega so številni kolegi kritični tako do poenostavitev, kot do pojavljanja v medijih. »To se za znanstvenika nekako ne spodobi«, je rekel eden mojih profesorjev.
Kljub vsemu sem prepričana, da je popularizacija znanosti naša zaveza, za katero si raziskovalci moramo vzeti čas. Nekateri naši prispevki in komentarji bodo v začetku resda nekoliko okorni in nerazumljivi, a upam, do bo iz njih sevalo navdušenje nad znanostjo, ki je poučna in nadvse zabavna.
Novi rubriki Znanost na Vesti želim prav to.
Jana Kolar
17. september, 2007 ob 14:53
ja, pa je res luštna !
17. september, 2007 ob 15:42
Pametna in lepa znanost. Hmm.
17. september, 2007 ob 16:34
Jest bi takoj šel delat doktorat pri njej…
Prav za prav bi mi bolj odgovarjala vloga mladega raziskovalca…. ;-)
17. september, 2007 ob 20:27
Fantje, prav patetični ste; bodite rajši tiho, če ob izjavi doktorice znanosti ne zmorete drugega kot seksualnih fantazij.
Jana, drži se, tvoj profesor ni imel prav in stavim, da ga celo njegovi študentje ne razumejo. Meni se zdi za splošno javnost bolje, če malce poenostavimo znanstvene ugotovitve, kot pa da nas razume tisti en odstotek, ki so tako ali tako kolegi.
17. september, 2007 ob 20:34
Če pa je tako lepa. Jera, je lepota sexy? To je znanstveno vprašanje!
17. september, 2007 ob 21:36
Jera: Profesorja smo študentje prav dobro razumeli. Moje posplošeno mnenje je, da smo imeli na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL zelo dobre in strokovne profesorje. Bi si pa želela, da bi namenili nekaj več pozornosti obveščanju javnosti o svojih dosežkih. Dolgoročna perspektiva našega gospodarstva naj bi temeljila na visokih tehnologijah, ki ustvarjajo proizvode z visoko dodano vrednostjo. Zato potrebujemo sposobne študente naravoslovja, matematike, računalništva in podobnih študijev. Če dijakov ne bomo uspeli navdušiti za ta področja in jim pokazati, da se tudi v Sloveniji lahko dela odlična znanost, se nam bo slabo godilo.
17. september, 2007 ob 22:18
Samo je različno napisano, … se za znanstvenika [nekako] ne spodobi, pa izgovorjeno: [nikakor]. Naj bo prvo. Po malem pušča možnost napake. Vsaj sam navijam za to, da živimo na vseh višinah od 0 do, kamor pač sežemo.
Sicer pomenljiv komentar in - Jera … ko sem že zmogel še nekaj drugega - čedna komentatorka!!!
17. september, 2007 ob 23:35
OMG Lara Croft!
18. september, 2007 ob 2:12
Da se za znanstvenika ne spodobi poenostavljanje oz. pojavljanje v medijih je prepričanje, ki po mojem mnenju dela veliko škodo vsem ljudem. Niti ne mislim toliko znanstvenikom in znanosti, pač pa ljudem, ki se z znanostjo ne (še ne) ukvarjamo. Znanost je zelo zanimiva in mislim, da to mišljenje bolj ali manj delimo vsi. Razumemo pa znanosti ne. In ko poslušamo znanstvenike, ki javnosti sporočajo kaj počnejo in to naredijo skoraj tako, kot bi predavali študentom dotične veje raziskovanja, hitro dobimo občutek, da je ta “vreča znanja”, ki je potrebna za to, da razumemo zakaj je nekaj tako, kot je, prevelika. Breme grozeče vreče je prhudo in duši, zato se ji izognemo in raje ne vemo.
Kar ti znanstveniki včasih ne razumejo je, da “navaden človek” pač ne more imeti vsega znanja, ki ga imajo sami in da je kot učenje vsake stvari, potrebno začeti z majhnimi koraki. Shiranega človeka ne smeš nahraniti s pojedino, želodec se bo uprl. In poleg tega, da zdaj shiranec ni nič bolj nahranjen, v njem ustvariš še strah, kako bo, ko bo naslednjič zaužil hrano.
Strokovnjaki morajo biti strokovni, znanstveniki znanstveni, pravijo. Ampak kdo bo pa ljudem razložil? Kdo bo ljudem vrgel tisto prvo žogo, ki jih bo pritegnila k igri? Sam še danes ne poznam vseh pravil nogometa, žogo pa vseeno včasih rad brcnem. Če bi nekdo od mene pričakoval, da se bom najprej napiflal pravila, šele nato dobim žogo, bi se obrnil in šel početi kaj drugega. Na začetku mi je pač zanimivo zgolj “guncanje” žoge. Če se vname strast, se bom sam pozanimal za ostalo.
Posploševanje je prav to: podajanje prve žoge. Sledi zabava. Ko se nekje zabavamo, se vnamejo strasti.
Sam sem imel dolgo časa predstavo, da je statistika ena najbolj dolgočasnih stvari na svetu. Predvidevam da zato, ker sem bolj vizualen tip in mi številke v tabelah povzročijo vrtenje v glavi. Groza.
Ampak to je klasična statistika. Je že kdo videl predavanja Hansa Roslinga na konferenci TED? http://www.ted.com/index.php/talks/view/id/92
Ko bom velik, bom statistik!
Al Gore res da ni znanstvenik, vendar nekdo mu je vendarle moral “prišepetavati” vse tiste podatke, ko je spravil skupaj Neprijetno resnico. Iz solate podatkov klimatologov, ki si jih v nobenem primeru nisem znal interpretirati in razumeti, mi po ogledu Neprijetne resnice ni zgolj nekoliko bolj jasno - celo strah me je! In noben skeptik me še ni prepričal, da je Gorov material nakladanje. O scenariju zalivskega toka sem bral že pred nekaj leti, ko ga je predstavila ena od ameriških agencij, spomin me tukaj zapušča, ampak mislim da CIA. Zanimivo, ja, če se koncentracija slane vode zaradi nenadnega vpada sladke vode na tistem območju zmanjša, se tok prekine. To lahko povzroči ledeno dobo. Prav. Zares pa sem mravljince dobil šele takrat, ko sem v filmu zagledal kako Evropa ob takšnem dogodku postane mrzlo modra. Prej, si tega nisem predstavljal. Da bi sam sklepal sem premalo podkovan.
Ko bom velik bom klimatolog.
In Richard Feynman. Ko sem prvič videl intervju The Pleasure Of Finding Things Out sem takoj, takoj! šel poizvedovati, kje bi ga lahko poslušal v živo. No, takoj sem tudi odkril, da sem zamudil čas. K sreči pa sem videl vsaj intervju in brez pretiravanja lahko povem, da je to najbolj inspirativen filmček, kar sem jih kdaj videl: http://video.google.com/videoplay?docid=8777381378502286852
Ampak res, ko bom velik, bom fizik!
Vsaj prvi in tretji primer sta malodane dokaz, da je to modrovanje, kaj se spodobi in kaj ne, brezvezno. Vsaj dokler ne bo eden od teh, ki to “dostojnost” zagovarjajo, večji znanstvenik od Feynmana.
Moje skromno mnenje je, da je takšno prepričanje zgolj posledica nemoči ali celo nezainteresiranosti znanstvenikov, da bi se naučili učinkovitega komuniciranja svoje snovi ljudem, ki nimajo nobene znanstvene podlage (a so, hudiča, bodoči znanstveniki, podporniki, decisionmakerji). Učinkovito komuniciranje je redka veščina in predvsem JE veščina. Potrebno se je naučiti, prakticirati, izpiliti. Pri tem pa seveda izpasti totalen začetnik, kar razumem, za znanstvenika, ki naj bi bil avtoriteta, ni lahko.
Je pa (domnevni) spodrsljaj tipa “ker je v tej cerkvi veliko barv” mogoče ravno takšen pojav. Ali pa tudi ne. Pravite, da vam tega ne bi bilo treba. Mogoče res. Ampak sam, ko sem gledal omenjeni prispevek na Vesti, nisem mogel verjeti, da imamo v Sloveniji znanstvenike, ki so sposobni neko temo javnosti skomunicirati na tako posrečen (to je iskriv in razumljiv) način. Hej, jaz bi si želel, da bi bil razlog v barvah! A ni to romantično? A ne ljudje postajajo astrofiziki, ker so številne noči gledali v zvezde?
No, zdaj sem velik, nisem klimatolog, ne statistik in ne fizik, pač pa oblikovalec in oblikujem črkovne vrste, fonte po domače. Ko o tem razlagam drugim imam samo eno možnost, da jih po petih minutah ne spravim v večno spanje. In jaz … je še nisem odkril. Zato se me izogibajte.
18. september, 2007 ob 8:04
Jera, prepričan sem, da je moj komentar motil tebe mnogo bolj kot Jano, pa čeprav je namenjen Jani in ne tebi. Ali pa prav zato…. Temu se reče, kako že..?
Sicer pa iz Janinega komentarja veje njena zagnanost in visoka inteligenca.
Pred časom je na Vesti neka “lepa ženska” komentirala nekaj, kar se ji je zdelo potrebno “stresti” v javnost, pa njej nisem niti pomotoma naklonil komentarja s podobno vsebino.. Če bi se izrazil po geometrijsko bi lahko rekel, da sta si ta dva komentarja 180°vsaksebi in Janine stopinje so mi precej bližje.
Pa uspešno delo še naprej…
18. september, 2007 ob 9:38
Tole s prispevkom o poljudni znanosti je dobra zamisel.
18. september, 2007 ob 11:08
@tiib, koliko jo je zmotil, če jo sploh je, ne vem. Mene pa je zmotilo to, da niste komentirali vsebine njenega komentarja temveč njen videz. To je namreč razširjena praksa pri ocenjevanju javnih nastopov žensk, najsibo njihov videz v skladu ali v nasprotju s prevladujočimi lepotnimi ideali. In videti je, da mi je vsa deloma uspelo ;)
18. september, 2007 ob 11:26
Pred časom je bil v Delu članek o raziskovalki znanosti med ženskami (Londa Schiebinger mora biti njeno ime), ki je rekla, da morajo ženske objaviti dva-in-polkrat več publikacij, da dobijo denar za raziskave.
P.S. V prvem komentarju bi bil lahko pripisal ime: Richard P. Feynman. On se mi zdi dober zgled človeka, ki je šel znanstveno skrajno visoko (in malo čez), pa je manj pametnim vseeno znal zanimivo razložiti, kako in zakaj.
18. september, 2007 ob 12:43
Ali je asteroid Psyche mogoče najti v Google map
18. september, 2007 ob 14:21
Hm…Jera…
Najprej moram komentirati tvoj način komunikacije z menoj. Nikar me ne vikaj, ker se počutim neprijetno in tudi neka nepisana (ali celo pisana) pravila spletne komunikacije to menda odsvetujejo.
Pa še to me zanima..Po čemu ti sodiš, da me je premamil njen videz in ne kaj drugega. Naj te poučim. Simpatičnost je posledica precej bolj kompleksnih čutnih dojemanj kot le vizualne podobe. Nisem tudi opazil, da bi Jana med nastopom razkazovala svoje ženske čare, prej nasprotno, pa je vseeno požela precej simpatij.
23. september, 2007 ob 21:35
ja meni pa kot zenska ni vsec, pametne zenske so tecne
25. september, 2007 ob 9:21
@Robert, prav imaš. Za znanstvenika se nekako ne spodobi (in ne nikakor)…kot se mi je zareklo v komentarju.
Londa L. Schiebinger je ena bolj priznanih raziskovalk na področjih vprašanja enakosti spolov, še posebej na področju znanosti. Če pravi, da morajo ženske objaviti dva in polkrat več kot moški, da dobijo denar za raziskave, bo nekaj na tem. Sama tega občutka prav nimam, je pa res, da naša raziskovalna skupina precej objavlja. Kavelj je verjetno v metodologiji (kakšne članke so upoštevali, v kateri državi…). Za Slovenijo je verjetno bolj zaskrbljujoč podatek, da je med rednimi profesoricami na naših univerzah le 11% žensk (podatek za 2001).
Richard P. Feynman je res car in upam, da bomo kmalu dobili prevod katere izmed njegovih knjig.
@Jera, vsekakor imaš prav in prepričana sem, da to vedo tudi tisti, ki so se tu zapletli v pogovor s tabo.
@Samo, ob branju tvojega besedila močno dvomim, da karkoli razlagaš na način, ki ljudi uspava. Razen morda pravljice otrokom pred spanjem. Lepo zapisano.
27. september, 2007 ob 1:00
@Jana, hvala. Priznam, pretiraval sem. :)
20. oktober, 2007 ob 1:52
o razlaganju znanosti (ali česarkoli) ljudem: meni gredo na živce ljudje, ki ne znajo razložiti neke stvari tako, da jo razumeš. razložiti tako, da je razumljivo, je težko. lažje je razložiti tako, da ni razumljivo (tako dela večina ljudi, sploh se ne trudijo, kar je najslabše.).
tudi tale Janin komentar bi bilo lažje razumeti, če bi imel uvod na začetku in ne na koncu. sem moral še prebrati, da sem razumel, za kaj se sploh gre.
podobna tema: znanstveni članki so po nepotrebnem nejasno napisani, kar je velika b e d a r i j aaaaaaa!!!!!!!!!!!!!
http://greensboro.rhinotimes.com/1editorialbody.lasso?-token.folder=2006-10-19&-token.story=150941.112113&-token.subpub=