Druženje in rušenje

17. avgust 2007 ob 5:59 | Borut Levart |


 Po rušenju | © AP | iz kolaža dramatičnih fotografij

Nesrečni most I-35W prek Mississippija v Minneapolisu je služil svojemu namenu od leta 1967 do začetka tega avgusta, ko je zgrmel v reko. V zadnjih letih ga je v povprečju bremenilo okoli 140 tisoč vozil na dan, nosilno konstrukcijo je dodobra načela korozija, vzdrževanje je bilo slabo oziroma ga sploh ni bilo. Zvonjenje po toči ne obudi žrtev, potemelji pa nadzor, da jih v prihodnje prepreči. V ZDA je bilo že več podobnih nesreč, pri nas ni bilo še nobene. Res smo okoli 450-krat manjši, a imamo 4-krat več tlakovane ceste na kvadratni kilometer, imamo pa tudi boljši, celovitejši pristop k vzdrževanju infrastrukture. To ni poceni: baje bi morali Američani vlagati devet milijard dolarjev na leto naslednjih 20 let, da bi normalizirali slabo stanje mostov, od katerih jih ima 70 tisoč (12 %) oznako ’strukturno pomanjkljivo’. Po drugi strani je vse malo več od letnega stroška ameriške vojske v Iraku … Samo vojna je donosna drugače … Ampak joj, kam smo prišli s tem zapisom, ki naj bi bil naravoslovni.

Uporabna matematika je z načrtovanjem mostov požela enega svojih največjih, kar ikonskih uspehov; zgraditi trden most ni šala, kar dobro ve, kdor se je uril v, denimo, igrici Bridge Builder. Vendar so do leta 1800 postavljali preproste mostove nekaj tipov. Jeklo in cement sta v tem povzročila pravo revolucijo; različne sorte in gradnje so pognale kot živali po kambrijski eksploziji. Ostalo je zgodovina in je ta dan, ko je večina stvari hkrati bolj in manj zapletenih kot včasih. Postavimo in porušimo en most.

-prazno-


© Yifan Hu, “The Equations of the Bridge”, 2007

Seveda je za tem cela znanost in resne študije. Ne bomo pisali doktorata, zanima nas preprost, dvorazsežni model grednega mostu iz risanke zgoraj in kako se širi napetost po njegovi lahni palični konstrukciji, ki je obremenjena s konstantno silo od zgoraj, porazdeljeno po stikih. V njih se sile seštevajo in napenjajo palice. Večjo napetost ponazarja rdeča barva. Most je trden, če je napetost vzdržna. Palica ob drugem levem temelju je najbolj obremenjena in prva odpove (bledo rdeče). Napetost se širi naprej, ko se vda še ena palica in kmalu še ena. Preostala konstrukcija ne zdrži več in se podre.

Objavi na Facebook-u, pošlji po e-pošti in več...
Zapri
  • Skupnosti
  • E-pošta
   Natisni Natisni    Pošlji prijatelju Pošlji prijatelju     RSS objav Vest RSS 
 
Komentarji - 4 x komentirano
  1. 1tastar pravi:

    Vidiš hudiča! Če bi leta 1967 že imeli internet, se danes noben most ne bi porušil.đ

    Še toliko večji genij je moral biti Hajrudin, da so njegov most v Mostarju porušili šele z ducat granatami.

  2. M pravi:

    Mislim, da je CNN prva objavila video ene od kamer, ki so bile usmerjene v podirajoči se most. Kar srhljivo. V ozadju se vidi bus z otroci.

  3. siruche pravi:

    Mene je to spomnilo na most Tacoma Narrows, ki se je zrušil zaradi vetra. Tukaj je posnetek:

    http://tools.wikimedia.de/~gmaxwell/jorbis/JOrbisPlayer.php?path=Tacoma+Narrows+Bridge+destruction.ogg

    Dodajam še eno povezavo s spiskom nesreč mostov:

    http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_bridge_disasters

    Veliko jih je bilo v ZDA.

    Srečno!

  4. 1001 FILM » Objave » Resonanca pravi:

    […] V Druženju in rušenju sem na Vesti komentiral most I-35W, ki je zgrmel v Mississippi. Pričakujemo, da bodo vsi mostovi enkrat na tleh. Vzrok je en sam: odpoved nosilne konstrukcije. Bravo, modrijan, bravo, ampak s tem nisi povedal prav nič novega … Je pa več predvzrokov: konstrukcija lahko odpove, ker nosilno paličje napade korozija, zob časa in okolja, ter uniči kakšno gred, kar prenese ‘njeno’ napetost na sosede, ki gredo pod dodatno obremenitvijo hitreje. Tako je bilo najbrž pri nesrečnem ameriškem mostu, preteklo pa bo verjetno še kar nekaj časa, da bodo ugotovili pravi vzrok zrušitve. Most lahko podre razjarjeni Transformer, kdaj pa je posredi tudi kakšen drug naravni in dinamični pojav, kot je mehanska resonanca. […]

Komentiraj