Raziskava javnega mnenja Vox populi (za POP TV in Dnevnik) je spet zabeležila padec priljubljenosti vlade. Opazno pa se je znižala tudi podpora predsedniku republike Janezu Drnovšku. Napoved, da bo boj med vlado in predsednikom škodil obema, se je uresničila. A Drnovšek se itak poslavlja od svoje funkcije. Medtem ko vlada računa na drugi mandat. Zanjo so zadnji rezultati lahko samo zaskrbljujoči. Posebej, ker za njih gotovo ni kriv samo Drnovšek.

Predsednik republike je sicer doživel najhujši padec - posebej ker je večina politikov v julijskem merjenju ocenjena bolje kot prej. Borut Pahor je še vedno prvi. Pri njem se ni spremenilo nič. Drugi je spet Janez Potočnik, tretji pa Zoran Janković. Drnovšek je šele četrti. Ampak to je v primerjavi z neverjetno nepopularnim Janezom Janšo, ki se je, kljub tokrat bolj naklonjenim ocenam, uspel prebiti le z dvanajstega na enajsto mesto, še vedno zelo dobro.

Neprijetni so zadnji rezultati tudi za SDS, katere padec je še opaznejši od padca priljubljenosti vlade. SDS bi volilo samo še slabih 16 odstotkov vprašanih. Kar je približno toliko kot jih je po zadnjih volitvah v javno mnenjskih raziskavah preferiralo LDS. Podatek je toliko bolj zoprn, ker je tudi SD sicer nekoliko padla podpora, vendar je še vedno ostala pri skoraj 27 odstotkih. Okrepila pa se je LDS, na dobrih 9 odstotkov.

Naravnost katastrofično za vlado je, da so stranke koalicije (z Desusuom vred) zbrale samo 24,2 odstotka. Medtem ko SD in LDS sami tehtata kar 36 odstotkov. Ob takšnem rezultatu se zdi podpora vladi, ki je najnižja doslej, celo sorazmerno visoka. Da vlada deluje uspešno, ocenjuje namreč 38,5 odstotka vprašanih, da je njeno delo neuspešno, pa 54,9 odstotka. Vendar se zdi za vlado na žalost še precej bolj pomemben podatek, da je več kot četrtina anketirancev v zadnjega pol leta spremenilo svojo oceno o uspešnosti njenega dela. Očitno pretežno v njeno škodo.

Kje so razlogi? Bitka z Drnovškom je pomemben element ocene. Dokaz je že to, da škodi obema - tako Drnovšku kot vladi. Bitka med inštitucijama je samo odsev tega, da Janševi vladi ni uspelo predstaviti svoje politike kot politike, ki bo pripeljala Slovenijo v obdobje miru. Janševa vladavina ni “pax Avgusta”. Ni obdobje Janševega miru. Nasprotno, videti je kot da je Janša državljansko vojno, če že ne oživil, pa vsaj okrepil. Ampak to je nekaj, kar se vleče že dalj časa in je že imelo svoj vpliv na rezultate anket. Ker vlada očitno ne namerava spremeniti svojega pristopa, se bo vtis o njenem tovrstnem delovanju samo krepil. A v zadnjih rezultatih so tudi novi poudarki.

Posebej zanimivo je, kaj pravijo anketiranci o tem, zakaj so spremenili svoje mnenje o delu vlade. Več kot 39 odstotkov jih pravi, da zaradi slabšega dela, več kot 22 odstotkov, da zato, ker deluje enako kot prejšnje vlade in kar 20 odstotkov zaradi neizpolnjevanja volilnih obljub. To so strukturni problemi, s katerimi se bo težko spopasti. Slabše delo je abstraktna kategorija. Je občutek, ki ga ljudje dobijo ali pa ne. Primerjanje s prejšnjo vlado je itak neprijetno, čeprav ga je - paradoksalno - sedanja vlada ves čas forsirala. Neizpolnjevanje volilnih obljub pa kaže na odmik volilnega telesa SDS.

Samo sklepamo lahko, da gre za kombinacijo razočaranih reformistov na eni in razočaranih delavcev na drugi strani. Nihče od njih namreč ni dobil tistega, kar so pričakovali. Reforme so bile premalo liberalne, da bi lahko zadovoljile pričakovanja po spremembah. In grožnje s spremembami so bile za delavce preostre, da bi jih lahko kar tako pozabili zaradi popuščanja sindikatom. Vlada, ki je hotela ustreči vsem, je s tem očitno za nekatere naredila veliko napako.

Še bolj pomembno in neprijetno pa je, da se je začel v obdobju visoke gospodarske rasti, ko vlada in njen predsednik na ves glas razglašata svoje uspehe, pojavljati strah glede ekonomske uspešnosti vlade. Razlog je seveda povsem enostaven. Imenuje se inflacija. In občuti ga velika večina. Več kot 64 odstotka vprašanih ocenjuje, da so njihovi življenjski stroški višji, kot so bili v enakem obdobju lani. Morda je presenečenje, da takšnih ni celo več. Je pa skoraj 43 odstotka vprašanih prepričanih, da je za inflacijo kriva ekonomska politika vlade. “Samo” slabih 25 odstotkov jih meni, da je kriv evro.

Inflacija ni kar tako. Časi, ko je bila visoka oziroma celo galopirajoča, so še neverjetno blizu. Zato odgovori ne presenečajo. Ljudi inflacija skrbi - več kot 54 odstotkov. Nekatere celo zelo skrbi - več kot 31 odstotkov.

Anketa je pravzaprav izjemno navodilo vladi, da preneha s kulturnim bojem in s prakso prejšnjih vlad, da se odloči, kaj bo naredila z reformami in da se začne ukvarjati z inflacijo. O njej predsednik vlade ni rekel praktično še ničesar. Dalj časa bo molčal - več bo zaskrbljenih. Upravičeno.

Jani Sever