Monday 13. May 2024 - Zadnja sprememba ob 21:38:32
 

Bipolarna Slovenija

28. junij 2007 ob 11:22 | Jani Sever |

Včeraj sem napisal nekaj stavkov na temo Pahorjeve levice. Pahorjeve kvalitete, ki sem jih poskušal opisati, so povsem realne in tudi delujejo. Njegovi prijemi so v političnem prostoru učinkoviti. Vendar je res tudi to, da nimajo veliko skupnega z levičarstvom. Razen če levice ne razumemo predvsem kot ene od dveh polovic slovenske politike.

Povsem jasno je, da Pahor, kljub vsem svojim kvalitetam ni edini razlog za fantastičen vzpon priljubljenosti Socialdemokratske stranke. Brez razpada LDS se to najverjetneje ne bi moglo zgoditi. Velika LDS je pač omejevala prostor drugim strankam na levici. Tako kot se zdi, da je uspešna SD sedaj zamejila prostor LDS in Zares. Pa tudi Desusu, ki kljub temu, da sodeluje v desni vladi ohranja predvsem levo usmerjeno bazo.

Glavna zamera je, da nekdo lahko tako lahkotno uporablja besede levica ali desnica. Še več, vsi bi bili radi sredina. Ta tendenca je tako močna, da sta levo ali desno v političnem žargonu pogosto razumljeni kot kletvica. Tako kot se stranke vladne koalicije izogibajo identifikaciji z desnico, opozicija noče, da bi jo kdo označeval za levico. Celo socialdemokratom to ni vedno najbolj všeč. A kljub temu je volivkam in volivcem vse že dolgo jasno.

Na volitvah se Slovenija vedno razdeli na pol. Na zadnjih in prvih volitvah je nekaj več kot pol glasov dobila desnica, vmes je nekajkrat slavila levica. A razlike so bile vedno minimalne in za prevzem oblasti je bilo običajno potrebno sodelovanje koga iz nasprotnega političnega pola. Ali SLS ali Desusa. Kakorkoli, nekdo bo najbrž vedno pri roki. Kljub temu pa trdnost enega ali drugega bloka ostaja ključno vprašanje slovenske politike.

Trdnost levega bloka je bila do zadnjih volitev vedno precej bolj zanesljiva. Janez Janša je lahko zmagal šele, ko mu je uspelo disciplinirati pomladni blok. Ni bilo lahko in trajalo je kar nekaj časa. Prav to, kdo dominira na katerem polu in ali lahko svojo polovico prostora nekako hegemonizira, je ključno politično vprašanje v Sloveniji. Razmerja znotraj obeh polov so sicer vsakič drugačna, vendar osnovna delitev kljub temu ostaja.

In kaj jo definira? Odnos do socialnih vprašanj, odnos do človekovih pravic, odnos do varnosti, odnos do privatizacije in javnih “servisov” kot sta šolstvo in zdravstvo, odnos do cerkve in njenega razmerja do države in v Sloveniji še posebej - odnos do zgodovine.

Do vsega tega posamezne stranke znotraj polov nimajo enakega odnosa. Denimo odnos SLS in SDS do zgodovine nikakor ni enak. Prav tako bi težko rekli, da SD in Zares enako razumeta človekove pravice. Ali da SDS in NSi podobno razmišljata o odnosih med cerkvijo in državo. Ali da SD in LDS podobno razumeta javno zdravstvo ali šolstvo.

In na koncu gre pač za to, kdo bo najmočnejši na levi in kdo na desni. Tega se ves čas zavedajo vse stranke. Posebej pa to vprašanje postane aktualno, ko veliki niso več tako zelo trdno v sedlu. To trenutno velja tako za desno SDS kot za levo SD. Prva ima težave zaradi svojega načina vladanja. Druga, zato ker njena premoč še ni povsem konsolidirana. Zato se zdi, da se bodo prave in morda najostrejše bitke v prihodnjem letu bile prav znotraj enega in drugega bloka.

To napoveduje bolj samozavestna SLS, marginalizirana NSi, ustanavljanje ambicioznega Zares, ali iskanje novih poti LDS. Lahko to pripelje do preseganja polarnosti? Morda, čeprav je videti, da bolj ko se Pahor trudi, da bi posegel čez sredino, manj realistično je, da bi mu to zares uspelo. Ne le zaradi ravnanja vlade, ampak tudi zato ker lahko pretirano skakanje čez plot škodi SD.

Stava je torej, da bo bipolarnost v Sloveniji preživela. Eni bodo na levi in drugi na desni. “Pravi” levičarji in “pravi” desničarji pa bodo itak ostali izven dominantnega političnega polja.

Jani Sever

Objavi na Facebook-u, pošlji po e-pošti in več...
Zapri
  • Skupnosti
  • E-pošta
   Natisni Natisni    Pošlji prijatelju Pošlji prijatelju     RSS objav Vest RSS 
 
Komentarji - 11 x komentirano
  1. EnXeN pravi:

    Oprosti Jani, ker bom za nivo tvoje objave patetično-vulgarno-primitiven, ampak vedno, ko po popoldanskem pirčku in brez potrebnega napora analitičnega razmišljanja misel o sredini, levici in desnici v slovenskem političnem prostoru v glavi razvijam v obdobje po volitvah, se mi zazdi, da v Sloveniji vsaka opcija, ki volitve dobi, pa naj bo leva, kvazisredinska ali desna, svojim volilcem in nevolilcem potem pokaže predvsem fakiča. ;-)

    Sicer pa živi bili, pa videli.

  2. Matej pravi:

    V bistvu se ne gre za spopad med levico in desnico, temveč za spopad različnih političnih kultur. Arend Lijphard je lepo razdelil politično kulturo (elit) v dve vrsti, v koalicijsko in nasprotniško. Koalicijska (kot že ime pove) je povezovalna, tolerantna in nesovražna kultura, ki se ne vpleta v vse pore družbenega življenja in upošteva tudi interese tistih, ki niso pri skledi (na oblasti) - s tem poskrbi da del prebivalstva ne dobi občutka zapostavljenosti. Nasprotniška pa je nagnjena k polariziranju, uveljavljanju interesa le za svoj pol/steber, nadzorovanje vsega in k sovražni politiki do nasprotnikov.

    Ti dve politični kulturi ne moremo razdeliti v smislu levica ima eno, desnica pa drugo. Ti kulturi obstajata v vseh treh stebrih (socialističnem, liberalnem in katoliškem) in spopad med njima je tudi glavni vzrok velikih sprememb v današnjem političnem prostoru (razpad LDS, reforma SD, bodoča reforma SLS, bodoči razpad SDS).

    Po Lijphardovem mnenju so najbolj učinkovite demokracije t.i. konsociativne demokracije. V takih demokracijah je struktura družbe pluralna (dobro razviti stebri), obnašanje elit pa koalicijsko. Konsociativne demokracije so predvsem skandinavske, pa tudi švicarska in avstrijska. Slovenske seveda ni med njimi, se nam pa zgleda obetajo boljši časi (Peterle, Pahor, …). Čas bo pokazal koliko je slovenska družba pripravljena preiti na višjo stopnjo politične kulture in stabilnosti demokracije.

  3. Pavle pravi:

    Jaz Pahorja ne smatram za verodostojno politično figuro … gre za manekena, ki na javnomonjenskih lestvicah kotira zelo visoko predvsem zaradi embalaže in delno zaradi temu primerne všečne retorike ter navidezne pripravljenosti upoštevati tudi druga mnenja. Dejansko pa je politična marioneta v službi drugih in brez brez vsakršnih funkcionalnih sposobnosti.

    Dogodki so že nekajkrat pokazali, da mu njegova priljubljenost v njegovi stranki ne daje takšne moči s katero bi lahko svoje besede spravil v dejanja. Zadnji dokaz temu je, da se je uklonil stranki in odpovedal predsedniškim volitvam. Zaradi tega je jasno da ni samostojen, da so njegove besede le prazne fraze s katerimi se lovi glasove za njimi pa se skriva militantna skupina zakrknjenih komunistov. Dokaz temu je znova to koga so iz razpadle LDS vzeli k sebi, rdeče jurišnike Beblerco, Rop, Cvikla.

    ” Fantastičen ” dvig priljubljenosti te stranke je virtualen, načrtno zmanipuliran iz strani oblikovalcev javnega mnenja “TOŠ in MIHELJAK” , ki svoje raziskave delata po diktatu liderje Foruma 21 in njegovega ideološkega kroga. Temu so sledili tudi določeni mediji od Dnvenika naprej, ki načrtno prikazujejeo stanje v državi kot katastrofalno, čeprav temu še zdaleč ni tako.

    Ves ta rompompom se je začel takoj ko so razformirali LDS in iz poražencev prejšnjih volitev naredili zmagovalce prihodnjih, po prehodu je čez noč SD zrasla na 25 in nekaj % … LJUDSTVO PA ki je taiste na prejšnjih volitvah odstavilo pa je čez noč “kao”pozabilo koga je volilo. Gre za velike manipulacije in slepilne manevre na levici. Kučanu se spet svetijo oči, ko ga gledamo na TV, spet je aktiven in v akciji, koordinira stavri od zadaj kot je v bistvu to vedno počel.

    Sploh je nastala panika potem, ko je Janša dregnil v njihovo SOVO.

    Po novem je levica navidezno konsolidirana, krivcev za korupcije in afere v LDS ni več.
    1. O LDS govorimo o novi stranki, ki bo zagovarjla ineterse bogatih.
    2. ZARES predstavlja neko inetlektualno pribežališče levo usmerjenih.
    3. SD se predstavlja ko socialna demokraciej v bistvu pa gre stare sile v novi embalaži z marionetnim predsednikom, ki lovi predvsem ženske glasove, malde yapije in verjetno upokojence, stranka pa predstavlja bazo za stare komuniste, čefurje pa še kaj bi se našlo notri.

    Torej so za naseldnje volitve volilni bazen razdelali na mikroravni in se znebili balasta ki jih je bremenil na prejšnjih volitvah. Ker so se zbali, da bi Janša na naslednjih volitvah morda res izrabil možnost kakega obmejnega incidenta za volilne namene so ga z zadnjo Ropovo izjavo s tem razorožili že leto pred volitvami, tako da bo vsak morebiten incident prihodnje leto zanj kontraproduktiven.

    SNS in DESUS sta zelo pomembna dejavnika že ves čas saj njunih nekaj procentov dejansko pomeni ali se vlada vzpostavi ali ne.

    Desnica je močna, smtaram da ima za sabo vsaj 55 % volilnega telesa predsvem zaradi tega, ker so ljudje na podeželju bolj disciplinirani volilci kot pa tisti iz urbanih sredin.

    Vprašanje pa je kaj dejansko lahko naredi SLS po kongresu, ali lahko prevzame kakšen glas na levici oziroma animira svojo bazo, ki večjih mestih podpira Šrota in Kanglerja. Tukaj je njena priložnost.

    Smatram pa da je največja priložnost za novo ekološko zeleno stranko, ki bi gotovo na volitvah ob primerni organizaciji in pravih ljudeh brez bremen preteklosti prišla v parlament in zagotovo pritegnila nase volivce, ki načeloma na volitve ne hodijo. Tega se pri nas očitno še ne zaveda nihče itak pa je za naseldnje volitve že prepozno.

    NSi bo pokrila klasično svoj konzervativni del in ob podpori cerkve zna prilesti do 8%

    SDS je močna zagotovo saj ima za sabo rezultate, kar jim pa ni uspelo pri reformah je p avsakemu jasno, kdo je le te z korakanjem po ulica miniral.

    Na splošno pa je stanje takšno kot je bilo, karte se menjajo med istimi igralci, vpliv kapitala na politiko bo močnejši, mogoče se res bližamo času, ko bodo politiki le uradniki. Da bi pa pri nas lahko govorili o novih trendih se po vseh zgodbah ki se dogajajo na koncu vedno konča pri vprašanju Kučan ali Janša. Tako bo še nekaj let in o kakšenm tipu skandinavske demokracije pri nas ni možnosti.

  4. Grega Fajdiga pravi:

    @Pavle
    Tezko bi rekel, da sta Pahorjev politicni kapital zgenerirala Tos in Miheljak. Pahor je pac clovek, ki je ljudem
    na splosno vsec, poleg tega pa trenutno na “levici” drugega kandidata ni. Glede politicnih programov oziroma
    mankov le.teh pa… Zivo se spomnim neke starejse gospe na 24 ur:” Jaz bom pa volila za Bajuka, ker je moj
    letnik.” :-)

  5. Matej pravi:

    No, Pavletov prispevek je lep prikaz tiste stare, nasprotniške politične kulture, ki nesprestano sili k diskreditaciji političnih nasprotnikov in delitvi slovenskega naroda. Tako kulturo je treba preseči, seveda pa se bo zgleda moralo zamenjati nekaj generacij, ker pač stare niso zmožne priti iz svoje sovražno nastrojene kože. Žal. :/

  6. uros pravi:

    Kakšna bo porazdelitev glasov na naslednjih volitvah je odvisno predvsem od SLS in Golobičeve stranke, ki bo nastala v prihodnjih mesecih. Zakaj?

    Če pogledamo vse javne raziskave lahko jasno vidimo sledeče:
    1. SDS ima že dalj časa stabilno podporo, njihov delež je ves čas okoli 20%
    2. NSi ima majhno, vendar izredno zanesljivo bazo volivcev, kar prinese stranki nekje okoli 8%
    3. Zares lahko odvzame glasove le SD/SLS/DeSUS
    4. Z desne politične opcije lahko SD vzame glasove SLS, če se bo odločila za menjavo vodstva

    Torej, če želi trenutna vlada obstati v takšni obliki kot je, potem bo morala SLS pokrasti čim več glasov levemu polu. Janša svojega dometa nedvomno ne bo izboljšal za več kot nekaj pičlih procentov.

    Torej, najverjetnejši scenarij je (pa čeprav tega še nisem zasledil v komentarjih) velika koalicija. To je tudi rešitev za vse tiste, ki si želite nekonfliktne politike. Ironično, velika koalicija bo najlažje uspela, če se bo Slovenija v naslednjem letu močno polarizirala.

  7. Miha pravi:

    @Uros
    Ampak, SLS lahko na podlagi vseh teh špekulacij odvzame glasove tudi SDS-ju. Če že podajate ocene , naj bodo vsaj približno objektivne.

  8. Pavle pravi:

    Greha jaz ne trdim da sta Pahorjev rejting umentno zgenerirala Toš in Miheljak, on je zares všečen ljudem, samo to še ne dviga avtomatično rejtinga SD-ju za kar pa imata verjetno prste vmes navedena.

    Pahor kot kandidat za predsednika seveda kotira visoko ker se v tem preimeru voli človeka ne stranko.
    Ljudje niso tako naivni da ne bi videli da on kot posameznik v stranki nima nobene moči - še vsakič se je uklonil in to jasno kaže da je le maska te stranke.

    SD-ju sta čez noč Toš in Miheljak namerila iz 12% na 28 % !!! ??? Halo ? Larifari.

    Dejstvo je da je na levici panika in bi na vsak način radi rušili Janšo ne glede na to kaj stane državo.
    Za ta namen uporabljajo vsa sredstva ki jim pridejo prav.

    Moj zapis Matej ni prispevek k delitvi države na 2 pola, je le prerez stanja kot ga vidim. Kaj politiki delajo in kaj govorijo so diametralno nasprotne stvari. Razceplenost naroda na 2 pola je relanost, ki jo še utrjuje zločin nad vrnjenemi domobranci ter porazdelitev kapitala med stare komuniste in vatikanom.
    To so bistvena problema in iz njih poganjajo korenine zla.

    Zaradi tega trdim da je katastrofa za slovenski narod, da smo obsojeni na ta 2 medsebojno izključujoča pola, ki hormita naš razvoj in ustavrjalnost. Krasno bi bilo preseči te miselne vzorce in doseči nek skandinavski model demokracije vendar je to v tranzicijski državi nerealno stopnja zavesti je prenizka. Poglej kdo je lastnik medijev in kdo so ljudje ki kreirajo javno mnenje. Moč kapitala je prevladujoča in kruto realna stvar zato se bomo še naprej delili, če hočeš na Udbomafijo ali Opus dei, na leve in desne, ali zopet na koncu koncev spet med Kučanom in Janšo.

  9. rme pravi:

    ne gledam formule ampak ko opazujem kaj se letos dogaja v slo politiki sem pomislil na menjavanje gum pri formuli. po tolkih in tolkih ovinkih in kilometrih se vsaka guma obrabi in formula se enkrat zapelje v box, kjer ji gume zamenjajo z novimi ter ven iz njega… pri tem seveda zgubi na času v primerjavi z tistimi ki gum še niso menjali a slej ko prej jih bojo vsi mogli…

    če pogledaš naše stranke so in njihove glavne frontmane od začetka naprej so to drnovšek, janša, podobnik, pahor? (nisem ziher), jelinčič …
    * drnovšek je šel prvi stran — stranka je šla dol in razpadla … itd… zdaj se sestavlja nazaj z novo frontwomenko
    * jelinčič se je tud bol kot ne neopazno umaknu in spustu pečeta naprej
    * podobnik se po napovedih umika in gor gre šrot
    * pahor se očitno ne umika (mogoče je on še vseen mal bol mlada faca v primerjavi z drugimi (ne vem))
    * pri SDS se pa o kaki osvežitvi nič ne govori niti si menjave Janše ne predstavljam glih

    ne vem… če bi jst bil v SD predvsem pa SDS bi o tem mal razmišljal… bit edini predstavnik stare garde s starim načinom komuniciranja in starimi temami med samimi svežimi facami sigurno ni prednost

  10. Matej pravi:

    @rme: Pahor ni predstavnik stare garde, temveč nove - je pa na mesto predsednika prišel razmeroma hitro, oziroma hitreje, kot je trendu lahko sledil ostali del stranke. Zato so rezultati razvidni šele sedaj.

    Kot sem že omenil, v Sloveniji je pač zdaj obdobje prehajanja na višji nivo politične kulture in tiste stranke, ki bodo sposobne slediti temu trendu bodo uspešne, druge pa pač ne.

    SD je v tem reformiranju vodilna (saj tudi proces v njej že dlje traja) in temu primerno je tudi njeno prvo mesto med javnomnenjskimi raziskavami. SDS je pred volitvami 2004 nakazala reformiranje, vendar se je izkazalo, da je bila to le predvolilna poteza in ne dejansko stanje. Nesposobnost prilagajanja novim trendom je tudi vzrok za razpad LDS, vendar pa sta sedaj tako matična LDS kot “splinter party” Zares v tem obdobju reformiranja. Z novo politiko bo v kratkem začela tudi SLS, v drugih strankah pa reform ni zaslediti.

    V slovenski politiki se ne gre za spopadanje med blokoma, kot na prvi pogled izgleda, temveč za spopad znotraj strank med starimi in novimi vzorci obnašanja. Tam kjer bo zmagala nova politična kultura bo sledila tudi uspešna politična prihodnost, tam pa kjer bodo nadaljevali z retoriko stare politične kulture (ki vsebuje izraze udbomafija, opus dei, komunajzarji, klerofašisti ipd.) pa bo sledil propad.

    Za konec pa moram poudariti še, da ta transformacija ne bo potekala le v politiki, temveč v celotni slovenski družbi in pri vsakem posamezniku. Kdor bo v svojem vzorcu obnašanja sposoben preseči nenehen spomin na prejšni režim (dober ali slab), konfliktnost, sovražni govor in diskreditiranje ter nesprejemanje drugače mislečih - torej kdor bo sposoben preseči vse to bo uspešen tudi v zasebnem življenju, kdor pa ne pa bo ostal ujet v začaranem krogu sovraštva.

  11. joj pravi:

    Ti bom jaz bolje razložu:Pahor je iz čiste anonimnosti ustopil na sceno s pomočjo novinarjev,ki niso hvalili njegovo znanje,ampak stas in lepoto(čeprav bil se našli tudi lepši npr. v SNS),zato,ker so preoblečeni komunisti (ZLSD-sedanja SD ), nujno potrebovala svež in nov obraz,zato se je tudi umaknil gospod dotedanji predsednik komunistov Kocijančić,ki je kot civilna družba za dolgo pristal v RTV- Ljubljana kot precednik sveta RTV, (seveda,kot presednik olimpiskega komiteja),torej Pahor je bil in še je lutka v rokah drugih, zato pa ima tako hude težave z odločanjem.Potreboval je celih 16 let,da so se mu pokazale neke iskrice,ćeprav je bilo v njegovo promocijo uloženo ogrooooooooooooooooooomno denarja, torej??Še bi lahko pisali,tudi o tem,kako je pristal v evropskem namesto v slovenskem parlamentu…itd…hahaha

Komentiraj