Welcome to J.P.L.
8. junij 2007 ob 11:42 | Vest |Vlada se je odločila, da bo poimenovala Letališče Brnik po borcu za demokratizacijo Slovenije, predsedniku Demosa, disidentu in političnem zaporniku Jožetu Pučniku. Letališče Jože Pučnik - Ljubljana. Nenavadno - a odločitev je sprožila ogromno pomislekov. Le zakaj? Kaj je narobe? Ali si Jože Pučnik ne zasluži spomenika?
Zdi se, da je vprašanje predvsem ali si zasluži takšen spomenik. Čeprav Slovenija spomenikom tako ali tako ni naklonjena. France Prešeren ima srečo. Spomenik ima že dolgo, a tudi takrat so bile s postavljanjem težave. General Maister je imel precej več težav. Na koncu so ga postavili nasproti železniške postaje.
Ideja s poimenovanjem letališča seveda ni originalna. Francozi so tako počastili de Gaulla in Američani Kennedyja - primerov je še veliko. Letališče je opazen spomenik. Veliko ljudi gre mimo in konec koncev so letališča še vedno tudi nekakšen simbol napredka, tehnologije, komunikacij - vrata v svet.
Vse je torej o.k. - Pučnik bo dobil spomenik in to je to. Si ga morda ni zaslužil? Tega si gotovo ne upa reči nihče. Zato so izgovori bolj sofisticirani. Jože Pučnik v Sloveniji nikoli ni imel kakšne opazne uradne funkcije. Denimo ni bil predsednik republike, le kandidat, ki ga je premagal Milan Kučan.
Pravzaprav je bil Pučnik politični poraženec. Celo stranko mu je prevzel Janez Janša, ki je iz socialdemokratov - kar je Pučnik vedno bil (poudarjal je celo, da je ateist) - naredil demokrate. Zmagal je šele po smrti. Kar je pravzaprav še bolj privlačno in primerno za postavitev spomenika.
Ob vseh pripombah glede preimenovanja Brnika je še najbolj pritlehna tista, ki govori o izgovorjavi, češ koliko č-jev in ž-jev in r-jev bo brnelo in šumelo v ušesih ob izgovarjanju imena letališča. Kot da bi bilo to pomembno - morda bi torej morali kar spremeniti jezik in iz slovenščine ter slovenskih imen izbrisati vse kar bi lahko motilo tujce. Seveda tiste, ki so več in ne manj vredni.
V ozadju negodovanj je nezmotljivo mogoče začutiti ljubosumje. Kaj bo ostalo Milanu Kučanu, kaj Janezu Drnovšku? Kar je na žalost nekoliko bolestno, posebej ker oba še živita. Ima pa kar nekaj skupnega z odločitvijo parlamenta, ko ga je še obvladovala prejšnja oblast, ki umrlemu Jožetu Pučniku ni želel priredi niti žalne seje.
Bojevati politične bitke z mrtvimi je nekaj kar je lahko samo nesimpatično, čeprav se politiki takšnim prijemom težko odpovedo. Tisto kar se zdi ob preimenovanju Brnika pravzaprav edino res problematično, je prav to.
Jani Sever
8. junij, 2007 ob 12:02
G. Sever,
welcome se piše z enim l.
lp
8. junij, 2007 ob 12:03
Welcome Jani. ;)
8. junij, 2007 ob 12:28
Ne vem, če je to res edino problematično. Nič krivi socialdemokrat Pučnik je bil zlorabljen s strani tistih, ki “sledijo volivcem” (malo levo, malo desno torej, tako da nikakor ne moreš uganiti, za kaj jim res gre, razen za privatizacijo osamosvojitve), za nadaljnjo privatizacijo države s strani ene stranke.
Pri tem se spet govori o vladi kot “lastniku”, kar je napačno. Javne zavode in službe ustanovi republika/država, vlada le izvaja ustanoviteljske obveznosti. Zato ima o takih zadevah javnega pomena še kdo drug kaj reči, razen vlade.
Sicer pa bi bilo najbolj primerno, da se po dr. Pučniku poimenuj tista zasebna univerza, ki se bo prva uvrstila med 500 najboljših na svetu.
8. junij, 2007 ob 12:43
Well I’m sorry
8. junij, 2007 ob 12:56
Dober komentar, čestitam.
8. junij, 2007 ob 12:56
hehe, se zgodi tudi najboljšim
8. junij, 2007 ob 13:14
Se popolnoma strinjam. Je pa res, da se po tem že ve kako se bo imenovalo novo letališče na Barju, ki ga obljublja Jankovič. Letališče Milana Kučana in tovarišev :)
Da bodo pa vsi veseli, bodo “zeleni” naredili novo zavetišče za “brezdomne” živali, katero bo nosilo ime: Drnovškov hram
Še enkrat pohvala na komentarju in Jani mislim da si en redkih, ki v tem zburkanem času še smuča levo in desno ter lovi nepristransko in konstruktivno smer.
8. junij, 2007 ob 13:16
Ampak res slab komentar, zelo neprofesionalen. Ne morem verjet! Čez cel komentar, od odstavka do ostavka v negativni konotaciji opozarjat na neke strahove pred Pučnikom, češ, da je zgubil volitve in tako naprej, v zadnjem odstavku pa pozersko pritrditi, da je res težko soditi mrtvim ter mu na tak način dati zadoščenje. Da bo pa skleda kozlanja polna je pa potrebno v podtonu popolnoma brez vzroka omeniti predsednika Jugoslavije in predsednika CK ter tako jasno izraziti po katerih politikih naj se poimenujejo letališča, dasiravno sta bila dotična funkcionarja globoko v vzvodih čudnega družbenega sistema, medtem ko je Jože Pučnik sredi 80 - ih v novi reviji napisal, da predlaga, da Slovenija postane samostojna država. Sej res, v komentarju pa niti besede 57 številki Nove revije.
Mogoče bi bilo dobro, da bi si dal nekdo sonča očala na glavo …
8. junij, 2007 ob 13:21
Jože se obrača v grobu, ko opazuje, kaj mu bivši kolegi delajo.
8. junij, 2007 ob 13:58
V takih primerih slovenska inteligenca (če semkaj štejemo tudi kritične novinarje) vselej odpove. Zdi se, kot da v resnici ne razumejo jedra problema, kar navaja k dokaj omejenem imaginariju provincialne provinjence. Idoltaria je sila problematična v demokratičnem sistemu in je prej indikator nedemokratičnosti, avtoritativnosti, totalitarnosti kot pa zdrave družbe. Te isti ljudje, ki so se pred dvajsetimi leti deklarirali zoper tako početje, danes počno natanko to. Malikov jim ne bo zmanjkalo, v želji producirati čim več malikovalcev. Ti pa so že v izhodišču sila nesvobodni. Enter New Slovenia
8. junij, 2007 ob 15:09
Pučnika sem si zapomnil predvsem po njegovem izrazitem sovraštvu in netoleranci. O zaslugah za osamosvojitev pa ne bi…seznam je namreč zelo dolg. Janša kot tipičen partijček gradi kult osebnosti. Najprej bista, potem inštitut, zdaj še letališče. Kaj je naslednje - bo Kidričevo postalo Pučnikovo? Imen za letališče pa je več kot dovolj, od Hermana Potočnika, prek bratov Rusjan do Cankarja itd..
8. junij, 2007 ob 16:32
# Jani Sever pravi:
8. Junij, 2007 ob 12:43
Well I’m sorry
lol, kaj si žele s tem povedat :>:>:> se pač napiše welcome ne pa wellcome, ne glede na to iz katere besede koreni, lol
8. junij, 2007 ob 17:59
hehe…kaj se PR oglaša tudi na Vesti? Prefinjeno…my ass.
8. junij, 2007 ob 19:56
Ni problem v tem, da si Pučnik ne bi zaslužil spomenika, problem je, da si SDS s tem na zelo neokusen način dela propagando.
8. junij, 2007 ob 20:29
Jani,
prosim še za poanto. Kaj so želel s prispevkom povedati?
8. junij, 2007 ob 20:55
Neverjetno, kako Janija Severja po grenki izkušnji na Mladini vleče rahlo na desno.
To je kot kaže usoda slovenskih desničarjev: osebna zagrenjenost je dovolj, da greš tja.
8. junij, 2007 ob 23:59
Gospod Sever, da vam povem, jaz si upam reči, da si ga gospod Pučnik nič posebej ne zasluži.
Lp
9. junij, 2007 ob 1:59
Je bil Pučnik ključna oseba v procesu, ki je pripeljal Slovenijo iz SFRJ v EU? Če je tako, je to morda za koga upravičen razlog, da se spolitizira ime našega osrednjega letališča z njegovim imenom. Sicer pa menim, da so Brniki precej ljubko malo letališče tudi brez (kakršnegakoli) političnega pečata, razen grba in zastave, kot ju je določil državni zbor.
Pomembno se mi zdi tudi vprašanje, kaj bi si, če bi bil še živ, o tem mislil Jože Pučnik. Bi bil zadovoljen, ko bi gledal in poslušal, kaj se zdaj skozi vse te polemike dogaja z njegovim imenom? Ne vem, ampak kolikor sem ga od daleč videl in slišal, se mi ni zdelo, da bi si želel slave in čaščenja. Seveda pa se lahko motim o tem, ker je bilo samo od daleč.
Da skrajšam: imena človeka se ne meče kot kost. Tako idejo se realizira, ko vidiš, da obstaja v državi za kaj takega konsenz.
9. junij, 2007 ob 6:56
Ma cel drek je ratalo, ko sem pojasneval kdo je ta Pučnik….Bivši komi, ki se mu je zaradi lstne želje po hitrem napredovanju v KP zalomilo. Pristal je na tleh (Kdor visoko leta, nizko pade), odšel s trrebuhom za kruhom v Nemčijo in se brez težav vračal domov. Kot se spomnim je njegov oče prodajal jabolka na črno, bil je zadrt, neprijazen in bolan na denar. Ko se je Letalec Jože vrnil v Slovenijo je rovaril…tako zelo rovaril, da je celo Demos razje… Torej JPL morda pomeni, da se bomo od sedaj naprej vozili samo po avtobahnu dokler ga ne preimenujejo v Dimitrij Rupel Autobahn…potlej pa stranske poti in peš….Uf da bi tile Janšeci razumeli Cankarja - takoj bi sledila prepoved…Lep pozdrav iz sončne Dalmacije
9. junij, 2007 ob 12:28
Pozabil si na Titov spomenik, ki se vedno spominja na dni bratstva in edinstva v Velenju.
10. junij, 2007 ob 1:33
kje so eni “drugi”, starejši heroji???
gute nacht
10. junij, 2007 ob 19:05
Jaz sem mnenja, da ga tale “vlada” biksa, ker počne isto kot prejšnje. Pučnika naj lepo pusti pri miru (osebno ga smatram za pozitivca in za žrtev komunizma), pa naj raje izjemoma kaj dobrega naredi za Slovenijo. Recimo, naj si nehajo žepe trpati z denarjem za otroško bolnico. Bebci!
10. junij, 2007 ob 20:46
Poimenovati karkoli novozgrajenega po komerkoli, na primer po Jožetu Pučniku - naj izvolijo. Preimenovati mednarodno letališče, ki že ima ime, brez vsakršnega racionalnega razloga - a so to prioritete Slovenije pred nastopom predsedovanja EU?
10. junij, 2007 ob 21:22
Vlada se je odločila, da bo poimenovala Letališče Brnik po borcu za demokratizacijo Slovenije, predsedniku Demosa, disidentu in političnem zaporniku Jožetu Pučniku. Letališče Jože Pučnik - Ljubljana. Nenavadno - a odločitev je sprožila ogromno pomislekov. Le zakaj? Kaj je narobe? Ali si Jože Pučnik ne zasluži spomenika?
Jože Pučnik si vsekakor zasluži spomenik, vendar pa naj bo ta spomenik primeren tako njegovi politični vlogi, kot tudi njegovemu mestu, ki si ga je priboril v srceh ljudi - državljanov države, ki jo je pomagal ustvariti. Tako ni najpomembnejše vprašanje to, če si spomenik zasluži, veliko pomembnejši je odgovor na vprašanje kakšen spomenik bi bil za njegove zasluge najprimernejši.
Vsekakor so poimenovanja stavb, ulic, letališč, pristanišč in tudi celotnih krajev po zaslužnih osebah nekaj običajnega, vendar pa že sam razmislek o “kategoriji letališč”, kjer se pojavljajo imena, kot so:
- John Fitzgerald Kennedy (umorjen predsednik ZDA; povezovalec nacije; oseba, ki s svojo karizmo naelektrila vse državljane; berlinčan)
- Konrad Adenauer (prvi povojni kancler BRD; tisti, ki je dosegel trajno pomiritev med Nemčijo in Francijo; oseba, ki je ogromno prispevala k ustanovitvi zveze NATO; politik, ki je definiral pojem socialnega kapitalizma; politik, ki je omogočil čudežen razcvet Nemčije po drugi svetovni vojni)
- Fiorello Henry LaGuardia (trikraten zaporeden župan NYC; koordinator vojnih aktivnosti pred vstopom ZDA v svetovno vojno; župan, ki je z lastnimi projekti zaposlil več tisoč prebivalcev NYC; župan, ki je z vztrajnim lobiranjem dosegel, da je bilo letališče Glenna L. Curtissa izgrajeno na ozemlju, ki je bilo priključeno mestu, s čemer je postavil bistven temelj za njegov razvoj - ravno to letališče so 1947 poimenovali po njemu samemu)
- Charles de Gaulle (general; voditelj svobodnih fracozov med svetovno vojno; osvoboditelj Pariza; predsednik pete republike; pobudnik tesnejše evropske integracije - Evropa od Atlantika do Urala)
- Nikola Tesla (znanstvenik; izumitelj; tekmec Thomasa Alve Edisona; izumitelj radija; po njemu je poimenovana tudi SI enota za jakost magnetnega polja)
- Lech Valesa (predsednik Poljske; aktiven borec proti komunizmu; večkrat zaprt vodja sindikata Solidarnost; prejemnik Nobelove nagrade za mir 1983)
Če pa se posvetimo Pučniku in njegovi biografiji, morda res ne ugledamo dejanj, ki bi pustila pečat na celotnem svetu, vendar, ali to pomeni, da njegova dejanja niso pustila pečata na naših usodah in nas samih? Zagotovo mu lahko priznamo vero v svobodo - vero, ki ga je v SFRJ vedno znova vodila v zapor, kjer je preživel več kot sedem let. Če nič drugega, ga že to postavi v tisto izbrano skupino oseb, ki so neuklonljivo verjele v drugačno prihodnost - skupino disidentov, ki so to bili takrat, ko je bilo to še kako zelo nevarno.
Nekateri mu očitajo emigracijo v Nemčijo, kot beg, ki si ga “resnični” disidenti menda ne bi smeli privoščiti. Morda bi moral biti izgnan, tako kot Solženicin, da bi mu ti lahko nekateri odpustili, vendar pa se je takratna država veliko raje posluževala likvidacij, kot pa izgonov. Vsekakor pa je bil njegov prostovoljen eksil izrabljen tudi zato, da je znova dosegel in presegel izobrazbo, ki mu jo je njegova nekdanja država hladno odrekla.
1987 postane eden izmed soavtorjev (danes tako zlorabljene) 57. številke Nove revije. Tukaj se mu pridružijo, kar je veliko lepše reči, kot pa, da se je pridružil, tako nekateri stari prijatelji, kot tudi “disidenti novega vala.” Sedaj je moderno kritiziradi razpad države, ki se tej kritiki skoraj več ne more upirati, saj se sistem nadzora počasi že razpada. Z nadaljnim “mehčanjem” položaja v takrat še SFRJ, pa se vrne v domovino, kjer postane vodja DEMOS-a, ki na prvih demokratičnih volitvah požanje zmago. Ta zmaga pa je osnovana na treh predvolilnih točkah, za katere DEMOS obljubi, da jih bo v primeru zmage izpolnil:
- Slovenija in njeni državljani se bomo na plebiscitu sami odločili, ali želimo biti samostojni, ali želimo ostati v Jugoslaviji
- Slovenski državaljni več ne bodo služili vojaške službe izven Slovenije, še posebej pa ne v službi kršiteljev pravne reda (zatiranje kosovskih albancev).
- Slovenija bo uvedla svojo lastno valuto, da se bo rešila manipulacij NBJ
O teh obljubah pa lahko vsak sam oceni, če jih je DEMOS uspešno izpeljal. Verjetno je bilo to v Sloveniji prvič in zadnjič, da je neka predvolilna koalicija predstavila resen program, bila na njegovi podlagi izvoljena, nato pa ga je tudi v celoti izpolnila.
Tukaj pa se je znova pokazala žalosta usoda človeka, ki je imel vizijo, ki je ni želel prilagoditi trenutnim potrebam politike okoli sebe. Čeprav je bil gonilo koalicije, čeprav je bil disident in izobraženec, čeprav je bil oseba in osebnost, ki bi ji lahko rekli tudi eden izmed očetov neodvisne Slovenije, so ga njegovi lastni priležniki uničili. Če bi Pučnik vodil revolucijo, bi lahko rekli, da je ta pojedla svojega lastnega otroka, vendar pa ga ni uničila njegova pot, temveč ga je uničil oportunizem tistih, ki so bili titovi mladinci, ko se je splačalo biti titov mladinec, in, ki so pljuvali po “tekovinama revolucije,” ko se je splačalo pljuvati po njih.
Pučnikov največji poraz tako ni bil ta, da je izgubil proti Kučanu, kajti to je bila njegova največja zmaga. Največji poraz je bil ta, da med svojimi lastnimi sodelavci ni prepoznal Brutov, ki so čakali na prvo priložnost, da ga marginalizirajo in odženejo iz političnega prizorišča. Kučanova zmaga je bila najvišji izraz demokracije, saj je Pučnik na čelu DEMOS-a vztrajal pri najvišjih standardih demokratičnosti, čeprav je ravno s tem tlakoval pot tistim, ki niso imeli idej kako naprej, ampak so znali prodajati predvsem svojo vseprisotnost.
In kako naj zaključim? Ali si Jože Pučnik zasluži, da se po njemu poimenuje glavno mednarodno letališče v državi? Gledano po temu, kako se je s svojimi dejanji dotaknil vseh ljudi v tej državi, in, kako je bil vedno morda trmast, a vedno neposreden in vizionarski, si takšno poimenovanje lahko letališče samo želi. Vendar pa na koncu, ravno iz same biografije človeka, v samem zaključku leži ravno tisto seme zla, ki je to imenovanje pokvarilo.
Težava nikakor ni v Jožetu, težava je v njegovih nekdanjih učencih. Brutih, ki so ga izrinili iz življenja, pri čemer so sklepali pakte, ki so bili v čistem nasprotju s tistim, kar je Pučnik sam zagovarjal in za kar se je boril. Janez Janša pri tem poimenovanju ne more nastopati samo kot predsednik vlade, ali samo kot njegov učenec. Janez Janša je bil tudi njegov glavni eksekutor in tisti, ki je s svojo “prilagodljivostjo” postavil temelj razsulu nekrščanske desne politične opcije in podlago čisto predolgi vladavini LDS-a. To je bil tisti spreobrnjeni titov pionirček, ki se je spreobrnil, da je prišel na oblast, ki se je spreobrnil, da je ostal na oblasti, ki se je spreobrnil, ko je padel iz oblasti, in, ki se bi rad znova spreobrnil, samo zato da se bi na njega “obrisalo” še nekaj dobre dediščine človeka, ki je bil predvsem pokončen in nespreobrnljiv.
Hvala Janez, da še enkrat mažeš spomin na človeka brez katerega verjetno bil samo neki nihče, ki iz množice slepo maha z zastavico, ko se mimo pelje Veliki Vodja. (Nekdanji) Aeorodrom Ljubljana si zagotovo zasluži biti poimenovan po človeku, ki je tako vplival na nastanek te države, vendar pa je to darilo iz tvojih rok, strupeno darilo. Namesto, da se bi človeku, ki ti bi lahko bil mentor, zahvalil tako, da bi vsaj poskušal živeti in delati, tako kot je živel in delal on, nam mečeš v zobe darilo na takšen način, kakor, da bi želel, da se vsi ukvarjamo samo s tem kdo in kaj je bil Jože Pučnik - da spregledamo tvojo lastno nesposobnost in odsotnost kakršnih koli vizij. A tvoja nakana ne bo dolgo živela, kajti ravno pri njemu se bo pokazalo, da je še Drnovškova spreobrnitev, pravi mačji kašelj proti tvojemu obračanju po vetru in podtikanju lastnih grehov drugim.
Jože pa se v grobu nikakor ne obrača. Če kdo lahko, potem vsaj on zagotovo spi sen pravičnega. Napake, kar jih je imel so bile človeške, njegova največja vrlina, pa je bila ravno ta, da je vedno neizmerno verjel v ljudi okoli sebe - čeprav mu je ravno ta vrlina največkrat škodila.
Letališče Jože Pučnik, Ljubljana - dober predlog, vendar pa na žalost iz umazanih rok.
10. junij, 2007 ob 22:02
Da ne bi po nepotrebnem kasneje še nekrat po nepotrebnem vznemirjali ljudstva in v izogib nesporazumom, naj tudi vas Brnik preimenujejo v Pučnik. Le prve črke zamenjajo…
10. junij, 2007 ob 22:25
Mislim, da je treba upoštevati še nekaj. Poimenovanje letališča po JP samodejno sproži asociacijo na JFK. Pustimo ob strani, ali in če/kako je ta asociacija upravičena, je pač dejstvo. To se vidi tudi iz naslova članka, Welcome to JPL. Večinoma pa smo prezrli, da je bilo preimenovanje objavljeno (mislim, da natančno) na dan obletnice likvidacije Ivana Krambergerja. Ta je bil potencialni protikandidat Jožetu Pučniku na takratnih predsedniških volitvah. S tega vidika lahko nosi preimenovanje tudi posebno sporočilo - kakorkoli si ga že razlagamo.
11. junij, 2007 ob 7:36
Prometne informacije:
“Zaradi slabega vremena Jože Pučnik zaprt…”
11. junij, 2007 ob 8:25
Že nekaj časa me muči nespečnost.Nakaj me je ves čas v tej naši Sloveniji motilo. In sedaj vem kaj!
TO! letališče LJPL…TO! .to je rešitev!…..grem ajčat narod. Hvalati vlada!
11. junij, 2007 ob 11:05
Mene samo zanima, kje je bil Pučnik med osamosvojitveno vojno, ko, smo se eni borili z puško v roki ? V kateri državi ?
Pa še nekaj me zanima, zakaj se ne poimenuje kakšna ulica po kakšnem padlem borcu v vojni za samostojno SLOVENIJO !!!
11. junij, 2007 ob 18:52
Jani, odličen prispevek. Komentatorji pa sijajno dopolnijo sliko o strpnosti v Sloveniji. Enkrat nekaj napišeš tako, kot enim ne paše, si že desničar. Neverjetno - očitno je pri nas človek lahko samo 100% na eni ali pa 100% na drugi strani. Vmes ne obstaja, vmes so samo brezna.
13. junij, 2007 ob 11:21
navaden državljan ve o JP predvsem nekaj značilnih podrobnosti:
- do zadnjega se je zlasti z Bosanci/Sarajevo zavzemal za konfederacijo
- z izjavo, da je ateist, je tlakoval pot do popolnega uspeha Milanu Kučanu
- likvidiral je demos in peterletovo vlado ter ustoličil vladavino Janeza Drnovška. Zato je bil v Drnovškovi vladi podpredsenik, po volitvah 1992 pa, kljub temu, da ga je razumno ljudstvo poslalo v smeti (samo 4 poslanci!!!!!!!!) dobil položaje v novi Drnovškovi vladi.
Po vsem tem ni nič nenormalnega, če ga obožujejo in odlikujejo kumrovčani.
14. junij, 2007 ob 0:02
Toliko neumnosti in polresnic pa vmes celko nekaj resnic, kot jih je natresel Toshio pa že dolgo ne. Zame Pučnik ni storil nič, vse kar je delal je delal zase in zaradi svojih travm. Jaz ga nisem za nič prosil. Tudi njegov prispevek v Novi reviji ni pomenil za veliko večino državljanov Slovenije nič. Le koliko je to tevilko takrat prerbralo? Več sta k demokratizaciji družbe in izgradnji narodne zavesti prispevala Mladina in Radio Študent. Sploh pa mi gre vse skupaj že na bruhanje. Pa dajte že nehat graditi kulte in jih častiti kot bogove. Z vso odgovornostjo trdim, da bi bili danes ravno tam, kjer smo (torej v EU) tudi če Pučnika nebi bilo (da sploh nebi obstojal). Sicer pa ga naj častijo tisti, katerim je naredil kaj dorega, ne pa da še nas ostale mučijo s tem. Sam v času svojega življenja nisem spoznal tako izjemne slovence, da bi jih moral častiti na takšen način, kot naša Vlada to počne s Pučnikom. Ali res vsaka genracija rabi svoje politične idole, avtokratske voditelje in svoje vojne heroje? Če jih ni, jih pa naredimo. Cankar je imel še kako prav.
2. december, 2023 ob 5:36
Tropislim, is an all-natural dietary supplement. It promotes healthy weight loss through a proprietary blend of tropical plants and nutrients.