Vlada se je odločila, da bo poimenovala Letališče Brnik po borcu za demokratizacijo Slovenije, predsedniku Demosa, disidentu in političnem zaporniku Jožetu Pučniku. Letališče Jože Pučnik - Ljubljana. Nenavadno - a odločitev je sprožila ogromno pomislekov. Le zakaj? Kaj je narobe? Ali si Jože Pučnik ne zasluži spomenika?

Zdi se, da je vprašanje predvsem ali si zasluži takšen spomenik. Čeprav Slovenija spomenikom tako ali tako ni naklonjena. France Prešeren ima srečo. Spomenik ima že dolgo, a tudi takrat so bile s postavljanjem težave. General Maister je imel precej več težav. Na koncu so ga postavili nasproti železniške postaje.

Ideja s poimenovanjem letališča seveda ni originalna. Francozi so tako počastili de Gaulla in Američani Kennedyja - primerov je še veliko. Letališče je opazen spomenik. Veliko ljudi gre mimo in konec koncev so letališča še vedno tudi nekakšen simbol napredka, tehnologije, komunikacij - vrata v svet.

Vse je torej o.k. - Pučnik bo dobil spomenik in to je to. Si ga morda ni zaslužil? Tega si gotovo ne upa reči nihče. Zato so izgovori bolj sofisticirani. Jože Pučnik v Sloveniji nikoli ni imel kakšne opazne uradne funkcije. Denimo ni bil predsednik republike, le kandidat, ki ga je premagal Milan Kučan.

Pravzaprav je bil Pučnik politični poraženec. Celo stranko mu je prevzel Janez Janša, ki je iz socialdemokratov - kar je Pučnik vedno bil (poudarjal je celo, da je ateist) - naredil demokrate. Zmagal je šele po smrti. Kar je pravzaprav še bolj privlačno in primerno za postavitev spomenika.

Ob vseh pripombah glede preimenovanja Brnika je še najbolj pritlehna tista, ki govori o izgovorjavi, češ koliko č-jev in ž-jev in r-jev bo brnelo in šumelo v ušesih ob izgovarjanju imena letališča. Kot da bi bilo to pomembno - morda bi torej morali kar spremeniti jezik in iz slovenščine ter slovenskih imen izbrisati vse kar bi lahko motilo tujce. Seveda tiste, ki so več in ne manj vredni.

V ozadju negodovanj je nezmotljivo mogoče začutiti ljubosumje. Kaj bo ostalo Milanu Kučanu, kaj Janezu Drnovšku? Kar je na žalost nekoliko bolestno, posebej ker oba še živita. Ima pa kar nekaj skupnega z odločitvijo parlamenta, ko ga je še obvladovala prejšnja oblast, ki umrlemu Jožetu Pučniku ni želel priredi niti žalne seje.

Bojevati politične bitke z mrtvimi je nekaj kar je lahko samo nesimpatično, čeprav se politiki takšnim prijemom težko odpovedo. Tisto kar se zdi ob preimenovanju Brnika pravzaprav edino res problematično, je prav to.

Jani Sever