Monday 30. January 2023 - Zadnja sprememba ob 21:38:32
 

Invalidski »The Boss«

13. julij 2009 ob 8:12 | Elena Pečarič |

Po pošti nam je štirim članom Društva distrofikov Slovenije prispel sklep, ki nam je že dolgo visel nad glavo, o izključitvi iz članstva društva. Odgovorna naj bi bila kršitve dolžnosti sodelovanja in prispevanja k uresničevanju namenov, ciljev in nalog društva ter varovanju ugleda društva.

V nekaj straneh dolgem sklepu so našteti vsi moji članki, kolumne in dopisi, tako iz bloga RTV, bloga na Vesti, Handyworlda, kolumn na Vesti in drugih prispevkov, ki sem jih objavila. Same resnice, preverjene informacije, posnete dogodke in mnenja, s katerimi sem ne le predstavljala temno plat delovanja invalidskih organizacij in političnega sistema, ki dopušča zlorabe in kršenje človekovih pravic, ampak tudi pozivala k uporu in spremembi obstoječega stanja, »vstaji invalidov« za dosego enakopravnosti, enakih možnosti in neodvisnega življenja. Predvsem pa sem pisala o tem, da se razpoložljiva sredstva, ki jih je več kot dovolj porabi skladno z njihovim namenom, transparentno ter racionalno in v korist uporabnikov. Zaradi javnega govorjenja sem bila obsojena in kaznovana. Invalidi namreč ne smejo govoriti javno, ne smejo govoriti, kar ne dovoli njihov predstavnik. Tisti, ki si to dovolijo, so izključeni in izobčeni. Invalidi ne smejo razmišljati s svojo glavo, kaj šele da bi razvijali in pisali teorijo. Verjeti morajo le temu, kar govori in zastopa njihov predstavnik. Država to podpira in nagrajuje; z dodatnimi funkcijami in pristojnostmi. Tisti, ki se je že uspešno izkazal kot dober zatiralec in sposoben izkoriščevalec invalidov v prid lastnih interesov in posredno v korist nekaterih lobijev v državnih institucijah, mora biti tako ali drugače nagrajen. Kam pa bi prišla država, če bi dobesedno izvajala enakopravnost in enake možnosti invalidov ter jim omogočila vse človekove in z ustavo zagotovljene pravice? Da ne govorimo o zagotavljanju neodvisnega življenja in osebne asistence! Vprašanje ni retorično, ampak ga gre vzeti dobesedno. Koliko ljudi, ki sedaj na debelo služi na račun tega, da dela v dobro invalidov, dobrodelnih karieristov in humanitarcev, strokovnjakov in invalidskih funkcionarjev ter podjetnikov invalidskih podjetij bi ostalo brez zaslužka, dela, brez titul in priznanj, brez medijskega blišča? Veliko! Vsi, ki držijo skupaj in so združeni v grehu, zato se mirno molči in spreneveda. A o tem sem že toliko pisala, da se mi upira ponavljati in premlevati; kje mafija tiči in črpa svojo moč.

Zato bom kar priznala obtožbe, ki sem jih zakrivila s svojim javnim govorjenjem in pisanjem proti osebnemu okoriščanju nekaterih invalidskih in državnih funkcionarjev na račun ljudi, ki dejansko potrebujejo osnovne storitve za svoje vsakdanje življenje (asistenca, prevoz, fizioterapija…). V sklepu pa so pozabili omeniti še nekaj neodpustljivih grehov, ki sem jih storila proti članom društva oz. posameznikom, ki imajo enako ali podobno diagnozo, kot jo imam sama; mišična distrofija.

Predlagala in uspela sem s pobudo o ustanovitvi Centra za umetno ventilacijo, na Inštitutu za nevrofiziologijo, Klinični center v Ljubljani. Tu se izvajajo redni pregledi respiratornih funkcij in uvajanje na umetno ventilacijo, ki omogoča kvalitetnejše predvsem pa daljše življenje. Ko je novica o pobudi prišla do ušes g. Šuštaršiča, zimzelenega predsednika Društva distrofikov Slovenije je pobudi celo ostro nasprotoval, iz principa, ker sem se tega lotila jaz; pa tudi, če vsi pomrejo. Pozabili so omeniti, da sem osebno obiskovala, svetovala in pomagala številnim članom Društva distrofikov ter njihovim svojcem, ki so se zaradi težav z dihanjem znašli v bolnici oz. so morali sprejeti odločitev za t. i. umetno ventilacijo, ki bi jim edina omogočila nadaljnje življenje. Izposojala sem si aparate in se pogovarjala z zdravniki, ki se pogosto zmedejo, ko dobijo nestandardne paciente.

Povsem pa so zanemarili nesporno dejstvo, da smo (sem) storitev osebne asistence izvajali veliko let preden so na Društvu distrofikov Slovenije, pod pritiskom članov in javnosti, začeli izvajati podoben program pomoči v manjšem obsegu. »Njihova« vodja programa brez asistence YHD ne bi mogla doštudirati in se zaposliti. Tako podobno ali primerljivo velja še za kar lepo število članov Društva distrofikov. Pa seveda vse sistemske spremembe, ki so pripeljale do tega, da so se ustanovili različni programi subvencioniranega zaposlovanja osebnih asistentov in drugih oblik pomoči ter 3 letne ali 5 letne programe sofinanciranja za katere smo orali ledino na raznih institucijah. Predsednik društva g. Šuštaršič in drugi predsedniki invalidskih društev so sistematično in organizirano poskušali blokirati in nasprotovati kakšnim koli spremembam, ki bi omogočala neodvisno, enakopravno in aktivno življenje izven kroga in pristojnosti društev. Ko ni ljudi se posel izgubi! Tega se dobro zavedajo in zato ni naključje, da smo jim posamezniki, ki gremo po svoji poti, trn v peti.

Skoraj bi pozabila omeniti, da se med naštetimi obtožbami, ki gredo v smeri nasprotovanja s cilji in nameni društva, nahaja Zakon o osebni asistenci. Javno izraženo stališče predsednika g. Šuštaršiča je, da je neodvisno življenje ideologija YHD, da invalidi nikoli ne bodo mogli biti samostojni, ker so biološko determinirani. Gospod je član tudi skupine za pripravo Zakona o osebni asistenci pri Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve; toliko o tem kaj gre pričakovati, da se bo izrodilo.

Vse dokler pa ta država osnovnih človekovih pravic, zdravstvenih in socialnih storitev, ne bo zagotavljala enakopravno in z možnostjo izbire, ampak podeljevala pristojnosti zagotavljala storitev na podlagi medicinske diagnoze, torej na rasistični podlagi, bom vztrajala na tem, da se mi članstvo v društvu povrne oz. prizna in se mi zagotavljajo pravice za katere društvo prejema velike vsote denarja. Ena od teh je obnovitvena rehabilitacija, ki jo lahko uveljavim izključno in samo v Domu Dva topola v Izoli.

Za konec še jasno in glasno zapišem in priznam, da sem vse skoraj našteto zagrešila in bom ob vsaki priložnosti to še z veseljem ponovila.

Elena Pečarič

Objavi na Facebook-u, pošlji po e-pošti in več...
Zapri
  • Skupnosti
  • E-pošta
   Natisni Natisni    Pošlji prijatelju Pošlji prijatelju     RSS objav Vest RSS 
 
Komentarji - 23 x komentirano
  1. Drzni pravi:

    No, če je vse to res, zakaj bi potem bila sploh članica take grde ustanove. Naredili so vam uslugo. Borba lahko poteka tudi od zunaj in morda bo zaradi tega še bolj efektivna. Jo podpiram.

  2. Damijan pravi:

    Draga Elena, v družbi, kjer je laž vrlina, tudi vest odpove…začasno!
    Delaj in piši naprej, jaz te podpiram…pravica je na tvoji strani.
    Vsako pomlad rožice zacvetijo kot posmeh umazanemu in trdemu snegu…

  3. Marko pravi:

    He he he…drek je priletel v ventilator. Kaj si pa srala tam kjer ješ. Saj je prav da so te izključili. Nimaš pojma in kar nekaj nabijaš že leta…samo drek mešaš. Meni ni jasno kako lahko štirje invalidi tolk gnojijo po vseh medijih, ostalih 100.000 pa nima pripomb in delajo normalno. Če bi imel jaz klub ali neko društvo in bi med eden ali več članov pizdilo in sralo tako kot ti in ostali bi jih tudi lepo izklučil pa naj gredo drugam če jim ni všeč. Zdaj bi pa vi nazaj…ja ljubica…tako pa pač ne gre. DAJ ŽE NEHAJ TEŽIT in začni delat kaj pametnega. Lp

  4. Z pravi:

    Se strinjam z Markom. Ne težit.

  5. Ja pravi:

    Ja Marko, teb se pa vid kdo te plačuje.

  6. Linda pravi:

    Če prav razumem, ima-jo ga. Elena in njena tovarišija svoje društvo, kjer uresničujejo svoje potrebe in poglede.
    Kaj potem rinejo v drugo društvo s katerim se ne morejo ujeti? Vsak naj ostane na svoji parceli.
    ??

  7. Kaka pravi:

    Elena, upam, da se invalidi zavedajo tvojih doprinosov. Verjamem, da se ne upajo na glas govorit, zato pa ti ne obupaj in govori še za njih!

  8. Miha pravi:

    Če se dogajajo nečisti posli in ljudje celo na račun invalidov bogatijo, je temu treba naredit konec. Nimajo vas pravice izkjučit, ko pa opozarjate na nepravilnosti. Je pa tako, da društva in njihovi predsedniki imajo veliko moč. In če pomislimo, da delujejo v javnem interesu in, da prejemajo javni denar , je pa še večja svinjarija.

  9. Ej pravi:

    A ni to un starček na vozičku, ki je kr naprej v parlamentu in ma močne bodigarde okrog sebe? Njemu se pa vid, da morjo vsi tko plesat kot on dirigira.

  10. Volilec pravi:

    Pri takih javnih objavah je fino dati zraven kopijo dopisa, ki razlaga zakaj so te brcnili ven. Ne, da ti ne bi verjeli, a vendar…

    Je pa tako, da je zdaj vprašanje ali si nastopala v imenu društva. Ker, če si, potem je stvar dokaj jasna, da se večina društva s tvojimi pogledi ne strinja ali pa si vsaj želi uskladitve mnenj.

    Seveda pa situacije ne poznam in dajem lahko samo ‘laično mnenje’ in povem na kaj sem najprej pomislil, ko sem prebral tale zapis. Upam, da je kaj v pomoč.

    Pozdrav.

  11. Marko pravi:

    @ Ja
    …Kdo me plačuje…nihče od invalidov, če ciljaš na to….sem čisto nevtralen.
    Na kurac mi gre, da v medijih vsak drug dan prebiram novice o Eleni in njenih zarotah…pa kako je boga in oh in ah.

  12. Game pravi:

    Elena, izkjučl so te ravno zato, ker veš, da je tvoja dolžnost uresničevat cilje invalidov - neodvisno življenje. Bojijo se te. Očitno si jim prišla prebliz. Kaj ne vedo, da si z usakim udarcem močnejša!

  13. Ja pravi:

    Ja Marko, vem, da te ne plačujejo invalidi, ampak si plačan z javnimi sredstvi na pomembnem položaju s pomočjo velikega invalida.
    Če te tok moti Elenino pisanje ga spreglej! Kaj tud bereš o revščini, vojni, recesiji in se oglašaš in pluvaš?To te ne moti a ne?

  14. Zbik pravi:

    V davnih časih, za katere se mi včasih zazdi, da pripadajo nekomu drugemu - že dolgo tega skratka, sem bral Sago on Njalu. Jasno, velik dolgčas, kot vsa “srednješolska” literatura, a vendarle z zrelim zapletom, ki je intrigiral. Jasno, tudi v neznanem svetu, človek vedno išče vzorce, s katerimi bi ga razumel, ukalupil, natrpal v stare predale. Radovednost in začudenje mi je vzbudil zanimiv nordijski pojem Althing, ki je anglicizirana oblika islandskega Alþingi. To je bila skupščina, ki se je zbrala enkrat na leto in tu se je razreševalo vse (all things).

    Simpatično pri Althingih je bilo to, kako enostavno so se razreševali konflikti, le vedeti si moral, kaj je treba izgobčiti na Althingu in pol uspeha je bilo tu. Če so bile besede prave… in vsi niso znali najti takih… če so bile besede prave, je bill izziv nepriziven… potreben je bil odgovor. Naprotna straj je torej bila izzvana: če je iz svojih ust iztistnila kaj nasprotnega, se je resnica hitro in učinkovito izkazala v promptnem dvoboju, ki je pustil za sabo kvečjemu enega živega. No in iz tistega srčkanega, visokorezolventnega Alþingija je žal nastal tudi sodoben islandski parlament, ki ubožcev ni mogel odvrniti od strašne krize, ki so si jo zakuhali z butasto navezavo na angležarske finance…. razlog: preveč je bil parlament (prostor čvekanja) in premalo Alþingi.

    Zato predlagam, da se spoštuje in uvaža svetle tradicije Severa. Predlagam Althing, da se na njem resnica, za katerno naj se dvobojujeta Elena Pečarič in Boris Šuštaršič.

    Spored:

    1. Preizkus: ker bi rada pometla drug z drugim, bodi prvi spopad z metlinimi štili. Vsak na svojem vozičku, štil proti nasprotniku kot kopje in … GREMOOOOO! Enkrat, dvakrat, trikrat…

    2. Preizkus: v ročaje obeh vozičkov se vgradi nosilec rakete zemlja-zemlja. Nastopila bi kot predskupina Madonne v Stožicah. Ne dvomim v uspeh. Će bi zgrešila, bi bila seveda kolateralna škoda v žrtvah na tribunah. To zadnje se mi zdi sploh fino, ker je Madonnina publika točno taka, da si to zasluži.

    3) Če to ne zadošča, se oba vozička zvarita skupaj in vse skupaj vrže v Ljubljanico,kjer naj se zgrizeta do konca in kjer naj bi-voziček ostane od naslednje eko-akcije, ko bodo potapljači spet pobirali arheologijo odpadkov iz te častitljive reke.

    ——
    Tako, da mi ne bo kdo očital, da sem nekonstruktiven komunajzar, mu takoj povem, da sem Sever napisal z veliko iz spoštovanja pred stranjo neba in ne v strahoklečanju pred Janijem Severjem, kateri (hotel sem reči “ki”, ampak potem bi bilo pravilno) ni nič kriv. Smrt zdraham in Svoboda Narodu.

    ——
    Pod zadnjo črto - za tiste, ki ne razumejo štosov: ja to je štos, sicer pa v tem dvoboju navijam za Eleno in ne za 1e5 pasivcev.

  15. N pravi:

    Ha, ha Zbilk, ful dobr. Si kr predstavljam. Itak, da navijam za Eleno!

  16. Elena Pečarič pravi:

    Elena Pečarič
    Neubergerjeva 7
    1000 Ljubljana

    in

    Martina Piskač
    Dunajska 184 a
    1000 Ljubljana
    Ljubljana, 4.7.2009

    Ministrstvo za notranje zadeve
    Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, g. Savski Simon
    Štefanova 2
    1000 Ljubljana

    Zadeva: Prošnja za pojasnilo glede pristojnosti varnostnih služb
    Zveza: Vaš dopis z dne: 22.6.2009

    Spoštovani!

    Hvala za hiter in obširen dopis, vendar v njem nisva zaznali jasnega in konkretnega odgovora najina vprašanja. Če sva prav razumeli nam odgovarjate, da varnostne službe nimajo nobene odgovornosti glede nezakonitega opravljanja svojega dela. Naročnik lahko za plačilo naroči varnostni službi, da proti Zakonom in internim aktom, ki določajo javnost dogodka onemogočajo in prepovejo vstop posameznim (nezaželenim članicam društva) ter predstavnikom medijev? Torej varnostne službe niso zavezane spoštovanju zakonitosti oz. nimajo nobene obveze in zaveze, da preverjajo ali so zahteve naročnika sprejemljive, etične in zakonite? Ali so varnostne službe dolžne spoštovanja le določenih zakonov (in katerih to) drugih pa ne? Najino spraševanje nima namena metati krivde na varnostne službe, ampak želiva vedeti kje se končajo državljanske pravice in svoboda gibanja v primerih, ko lahko nekdo z uzurpacijo oblasti, pooblasti in nenamensko porabo javnega denarja najema varnostnike.

    Varnostniki niso bili najeti z namenom varovanja reda kar je lepo vidno iz samega posnetka; najeti so bili, da so nama, kot članicama Društva distrofikov Slovenije prepovedali vstop, podobno kot predstavnici medija. Nihče ni kršil nobenega reda! Želeli sva le prisostvovati občnemu zboru. V vašem odgovoru navajate pristojnosti varnostnikov opredeljene z Zakonom o zasebnem varovanju in naštevate po alinejah primere v katerih lahko varnostnik ukrepa. Nobena okoliščina od naštetih ne odgovarja ravnanju, ki si ga je varnostna služba v najinem primeru dovolila oz. za katero je naročnik dal ukaz. Zato še enkrat od vas pričakujeva, da si pogledate posnetek in nam odgovorite o primernosti ravnanja varnostne službe. Ker se nama takšno ravnanje varnostnih služb zdi skrajno neprimerno, žaljivo in poniževalno, saj je več kot očitno, da ne moreva ogrožati varnosti drugih in da prav tako nisva in ne moreva ogrožati javnega reda, bova zadevo v presojo naslovili tudi ministrici ga. Katarini Kresal.

    Lep pozdrav,
    Elena Pečarič
    Martina Piskač

    V vednost:
    - Ministrstvo za notranje zadeve, ministrica ga. Kresal
    - Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, minister g. Svetlik
    - Urad varuhinje za človekove pravice
    - DZ RS, predsednik, Odbor za peticije in človekove pravice, Odbor za delo, družino, socialo in invalide
    - Vlada RS
    - Ministrstvo za javno upravo

  17. Lep pravi:

    Če pa so v sklepu izključitve našteti vsi tvoji članki, kolumne in dopisi iz raznih medijev, potem se pa res ukvarjajo s tabo in se te ful bojijo. Misliš, da imajo zaradi tebe zaposlenega človeka, ki samo čekira kaj delaš? Hudo! In to zna bit res!

  18. Blanka pravi:

    Elena, prepričana sem, da ne bi vsega tega pisala, če ne bi vedela, da je vse res. Vprašajmo se zakaj se druga stran tako boji javnosti?

  19. Farkic pravi:

    No končno se je le nekdo ojunačil in pritisnil Eleni Zgagarski eno čez rit. Saj si zasluzi čez gofljo, ampak težka invalidka si zasluzi pieteto v slovenskem kulturnem prostoru.

    Njeno frazersko jamranje nad izključitvijo je eno samo sprenevedanje skrajno moralno in etično izprijene duše.

    Objavi naj besedilo izključitve, saj bralci teh spletnih strani rabimo poživitev vsebin, ker se Elena stereotipno ponavlja s svojimi infantilnimi stališči. Stavim 1000 EUR svoje plače, da ne bo objavila - ostati mora deviško cista!

  20. Mirjana pravi:

    Že prav da se Elena bori, a potrebno jo bo konkretno podpreti. Sprašujem se, kje je naša vlada, ki je obljubljala (no ja to počno vsi, pred dosego svojih !! ciljev)…pravno državo, varovanje človekovih pravic…pa še sedaj gospod Šuštršič z vso podložno služinčadjo (ne bi me presenetilo, da je med komentatorji kateri od njih) straši okoli ter deli in vlada…in ker so prav na temm področju ogromni dinarčki v giru je pač razumeti, da so dinarčki že marsikaterega političnega veljaka okužili.
    Elena, po lastnih izkušnjah, sem dobila hiter in učinkovit odgovor le od MNZ-ja v sedanji sestavi. Upati je, da bo vsaj Katarina naredila kaj reda v podedovani štali.
    Varuhinja človekovih pravic je neučinkovita, neenergična,..kot da je ni.
    skratka, vse je odvisno od nas posameznikov, koliko se cenimo,…do katere meje apriori priznavamo sintetično avtoriteto…in kje je točka, ko vsakdo reče…stop tukaj pa se hec neha.
    gremo naprej

  21. Elena Pečarič pravi:

    Zbik, sem vedela “ima neka tajna veza, ipak”

  22. Mojca pravi:

    Kdaj bo ta država že enkrat pristrigla peruti tem invalidskim lobijem? Bolj dokazujemo kršitve, zlorabe, netransparentnost, …, bolj se zaletavamo v zid. Eni smo že obupal, drugi pa se hvala bogu ne date. Elena, ne obupaj!

  23. Elena Pečarič pravi:

    FArkič že dežura v Izoli, nekje v senci Doma dveh stopal.
    Bom objavila sklep društva le, da ga najprej skeniram; to bo najbolje iz njega se vidi vsa neumnost in nemoč piscev.

Komentiraj