Pričakovani konec
19. junij 2009 ob 10:14 | Jani Sever |Presenečenja ni bilo. Rehnovega posredovanja je uradno konec. Hrvaška in Slovenija sta tam, kjer sta bili ob začetku slovenske blokade. No, Slovenija je najbrž v slabši poziciji. O tem, kaj se je zgodilo, pa največ pove odziv Zmaga Jelinčiča.
Vprašanje meje med državama je ponovno dvostranski problem. Vprašanje blokade pa ostaja evropski problem. Tako vsaj pravi hrvaški zunanji minister, ki ima seveda prav. Kljub temu, da je to najprej hrvaški problem in takoj nato tudi problem Slovenije, ki bi imela od vstopa Hrvaške v EU največ koristi. A slovenska diplomacija ostaja trdna. Žbogar je kratek: “Tega problema si nismo mi izmislili, to je hrvaški problem in Hrvaška bo morala najti tudi rešitev.” Podobno zgovoren je Pahor, ki je izjavil, da sta sosedi s tem zapravili možnost, da uredita vprašanje meje. Dokler Hrvaška ne bo spornih dokumentov umaknila, Slovenija svojega stališča ne bo spremenila. Tako je minilo pol leta Rehnovega posredovanja.
Klavrno in brez kakršnih koli rezultatov. Slovenija in Hrvaška sta zdaj v še slabših odnosih. Rešitev mejnega vprašanja, kot tudi vprašanja hrvaškega vstopa v EU, pa ni prav nič bliže kot konec lanskega leta. Hrvaški premier Ivo Sanader je sicer hkrati s koncem Rehnovega posredovanja predlagal, naj slovenski in hrvaški parlament sprejmeta skupno izjavo, da noben dokument po letu 1991 ne prejudicira meje, a to je samo še en predlog, ki najbrž nima realnih možnosti za uspeh. Podobno kot najbrž ni mogoče pričakovati, da bi pravne službe v Evropski komisiji in Svetu EU sprejele nekakšno mnenje, da dokumenti, ki jih je Hrvaška predložila v pogajanjih, ne prejudicirajo meje.
Prvi odzivi v Sloveniji so vzvišeni. Katarina Kresal je dejala, da vstop v EU očitno trenutno ni prioriteta Hrvaške. Potem je izjavo vendarle nekoliko omilila, češ da verjame, da bo Hrvaška to svojo odločitev prespala in morda vendarle nadaljevala s tem konstruktivnim postopkom. Konec koncev je predsednica LDS, kot pravi, po naravi optimist. In za upanje, da bo prespana noč prinesla pomiritev, je res potrebna velika doza optimizma. Predsednik Odbora za zunanjo politiko Ivo Vajgl je bil bolj neposreden. Hrvaška razen svojega odbojnega stališča do iskanja politične rešitve problema ni dala nobenega znaka, da je pripravljena umakniti sporne dokumente iz pogajanj z EU.
Daleč najbolj zanimiv je bil odziv prvaka SNS Zmaga Jelinčiča: “Kot kaže, se je poker, ki sta ga igrala Pahor in Žbogar, dobro obrestoval, tako da lahko predvsem Žbogarju samo čestitam. Hvala bogu, da so Hrvati izstopili, kajti v kolikor Hrvati ne bi izstopili, bi bila Slovenija na zelo tankem ledu in bi morala pristati na zelo zelo slabe pogoje.” Jelinčičevo navdušenje je pristno. In zanj ima tudi vse razloge. Kot se je sam pohvalil, so imela za tako ugoden razplet veliko zaslugo trda in striktna stališča Slovenije, h katerim je sam izdatno pripomogel. Zmago je pač navdušen nad zmago slovenske diplomacije, ki je brez tega, da sta mu vlada in celotna slovenska politika tako dosledno prisluhnila, ne bi bilo.
In kaj je slovenska politika s tem dosegla? Meja je še vedno tam, kjer je bila. Osrednji problem so spet postali sporni dokumenti. Prvi argument Slovenije ostaja, da je pač članica EU. A Hrvaška ima po propadli mediaciji še en argument več za reševanje spora pred sodiščem. Slovenska želja po mediaciji pa praktično ni več realna. Vajgl pravi, da ima Hrvaška politično elito, ki ne pozna besede kompromis. Pa Slovenija? Vsega skupaj se najbolj veseli Zmago Jelinčič.
Jani Sever
19. junij, 2009 ob 10:32
Naslednjih par let nam z brati hrvati ne bo dolgčas :)
19. junij, 2009 ob 10:41
dobro napisano
osebno mislim,da bomo v tej zgodbi prej ali slej potegnili kratko
19. junij, 2009 ob 10:45
He-he Jani?
Hrvati so že v drugo scagali, ko je šlo zares. To kaže prej na to, da se bo moral sogovornik na drugi strani zamenjati, kar je stvar Hrvatov, da se bodo stvari lahko spremenile.
Jelinčič se lahko veseli, saj mu je v peskovniku ostala igrača in tema za “visoke” pogovore s svojimi ovcami. Prav tako se, bolj potiho kakopak, muza tudi najboljša firma, in to iz enakega razloga kot Jelinčič.
Priložnost, še ena, da se z dnevnega reda umakne nacionalizem najnižje vrste, je tako splavala po vodi. Vendar brez pomoči Sanaderjevega drim tima to ne bi bilo mogoče.
Kdo vse ima korist in zato interes, da se stvari zavoljo političnih točk in/ali preživetja ne premaknejo v nobeno smer? … v resnici mi ni treba odgovoriti, kajne?!
V luči blejskega dogovora in pogovarjanja med Sanaderjem in Jjem o incidentih v Piranskem zalivu, koliko jih je dovolj za zmago slednjega na volitvah namreč, je situacija kristalno jasna … ribarjenje v kalnem je očitno dobičkonosen in predvidljiv posel, ki se mu ne sme, pa tudi treba ni, da bi se, odreči zlahka.
Vse je le igra in vsi so isti le če jim verjamemo (slepo zaupamo).
19. junij, 2009 ob 10:54
Pa dobro no, ali res samo Zmago zna reči bobu bob??
Kaj ni več kot očitno, da si HR pod to in takšno vlado NE želi v EU, še več ne more v EU!!
Proces približevanja HR v EU se je začel z levo, v balkanski vojni ne aktivno vlado. Tudi domišljija mi verjetno ne domisli kaj vse je v HR še takšnega, česar drugi ne smejo vedeti.
In sedaj si zamislimo kako zgleda, če npr. nek študent, ali pa (finski) novinar malo odigra slončka v trgovini s porcelanom!!
In HR je dobila kar je želela: razlog, da zaustavi približevanje EU.
Slovenija s tem ne izgulja nič - vse ostane kot je. Še celo bolje: povsem praktični razlog, kot je vračilo DDV nam ostane. Odprtost meje pa z vstopm v EU ni pogojena (glej Shengenski sporazum in Švica!).
19. junij, 2009 ob 10:56
Obama, ampak blejski dogovor je bil pa presežek mednarodne diplomacije že samo zato, ker se je s Sanaderjem pogovarjal (da mi ne bi kdaj kasneje očital, da trdim da sta se dogovarjala;) ne, nista se, ne!) sam veliki j :)))
19. junij, 2009 ob 11:09
Nogavička pravi:
19. junij, 2009 ob 10:56
Obama, ampak blejski dogovor je bil pa presežek mednarodne diplomacije že samo zato, ker se je s Sanaderjem pogovarjal (da mi ne bi kdaj kasneje očital, da trdim da sta se dogovarjala;) ne, nista se, ne!) sam veliki j :)))
ne vem,kaj si htela povedat…a je Janša spet kej kriv? Tudi za tale polom?
Sej imamo valjda zdej menda gor vrhunske diplomate,začenši s Kofijem Danilotom
19. junij, 2009 ob 12:17
Jani, tole pa res kar nekaj bluziš. Zakaj je zdaj Slovenija v slabši poziciji? In zakaj bi bilo za nas bolje, da so Hrvati v EU? A smo šli iz Juge zato, da bi nam bilo slabše? Šli smo zaradi takih tipov, kot je Sanader. Osebno poleg Berlusconija ne rabim v EU še enega pacienta enakega kova.
19. junij, 2009 ob 14:31
Bodimo končno jasni po vseh teh desetletjih.
Ta stvar ni rešljiva, ker obe poziciji slonita na
povojnem obdobju (II.svet vojna), ko je bila Istra tako
ali drugače nasilno “očiščena” italijanske komponente.
Pripadniki Ital. narodnosti so naseljevali skoraj pol Istre več stoletij, in to
je edino zgodovinsko dejstvo.
Absurdno je sedaj iskati mejo med Slovenci in Hrvati tam
kjer so bili večina Italijani.
Rešitev je samo avtonomna skupna pokrajina, ali
kondominij kot je nekdo pametno predlagal.
Razni Jelčinčiči, Podobniki, Jorasi in ostali nestrpneži z druge strani pa naj gredo tam “kjer murke cveto in ptički pojo”.
19. junij, 2009 ob 14:36
@Istrijan: jutri, ko bo hladneje še enkrat preberi kaj si napisal.
19. junij, 2009 ob 14:44
NoMercy… ti pa namoč prst v morje. Boš spoznal , da je slano, kot tvoja siva masa za očmi.
19. junij, 2009 ob 16:28
Istrijan. Lahko nam Italija ponudi kondominij od Milj do Rezije.
19. junij, 2009 ob 17:20
Skala… kaj pa ti sploh sprašuješ ?
Od Milj do Rezije prebivajo naši Slovenci, kateri so tudi lastniki teh parcel.
A tega mogoče ne veš, da so oni lastniki te zemlje ?
Le zakaj bi šli v kondominij s tabo ?
V Istri ni več starih domorodcev, ker so bili pregnani, da bi lahko mladim rodovom omogočili
vikendovanje, kot npr. G. Golobiču, a ne ?
19. junij, 2009 ob 20:26
“Pa ja nismo zmagal?!”
Dajmo, zastavimo, ponovno, vprašanje: “Kdo je kriv. da BODO Hrvati dobili, kar ne bi smeli?”
Tokrat ne Edi! (Kardelj), ampak Igor, Janez, Lojze… ki so imeli škarje in platno v rokah, pa “suport” politikov, ki v delovnih knjižicah nimajo zapisane niti ure “družbi koristnega dela”, od rane mladosti so pač “politiki”! Ki jim je “vrhovnik”, menda, ponujal cel savudrijski polotok, pa so bili preveč zaposleni s prodajami in preprodajami orožja in so rekli, naj kar postavljajo mejne prehode, kot se jim pač zdi… Hrvati, seveda! No, vrhunske stolčke, bonitete (in že privarčevane pokojnine, varno skrite) še in že imajo, kar pa več pove o nas, ki jim vedno znova to omogočamo, kot pa o njih! Sedeti pa bi morali, ne na položajih, ampak…
Lojzek me vedno znova nasmeje. V kampanji za ponovno izvolitev v eu parlament, kjer bolj kot ne zabušava, je bluzil, češ, če bi hotel “delati denar”, tega ne bi počel v politiki! Aja, bi ga delal kot učitelj zemljepisa?!!! Ko tudi eu parlament priznava, da mora biti poslanec pravi debil, če v petih letih ne skupčka milijon (1,000.000) evrov. Saj res, Virant je v medijih spet “načelen”. Še prejema nadomastilo ministrske plače? Pa Bajuk… poleg polne pokojnine? In, kam se je skril? Po vseh uspehih.
19. junij, 2009 ob 20:52
Ne razumem zakaj bi mi morali imeti slabo vest zaradi vehementne in ignorantske hrvaške politike. Vedno, ko Hrvatje nekaj zapletejo, se sprašujemo ali smo za to krivi. Ne nismo, to je hrvaška balkanska politika “nadmudrivanja”. To je očitno tudi politika, ki jo želijo prinesti Evropsko zvezo. Politika izključujočih in enostranskih odločitev. Politika lobiranja pred pogajanjem in podobno. Olli Rehn je bil prvi, ki je izkusil to politiko. Ostali še pridejo na vrsto. No čim prej tem bolje :) In zakaj bi mi morali imeti slabo vest?
19. junij, 2009 ob 21:09
Hrvati - dokler boste volili takega kova predsednika kot je Sanader in njegove izprijene igrice, vam se nič dobro ne piše!
Volilci Hrvati, kaj res ne vidite, kaj ali koga ste volili?
19. junij, 2009 ob 22:17
Bil bi bedak tisti, ki bi od sebe dal kuro z zlatimi jajci.
19. junij, 2009 ob 22:46
Trubar bi rekel Lubi Slovenci, Makarovička Ljubi Slovenceljni, jaz pa vam pravim Dragi moji sonarodnjaki, bedaki… Le, le, hitite poleti na Hrvaško in jim polnite blagajno z evri, da bodo imeli poln proračun od slovenskih dinarčkov in nas bodo na naše stroške lahko na svoji poti v EU še naprej zajebavali. Ni vam pomoči. Medtem, ko boste pri lokalnem šipcu lizali sladoled in brskali za pizzo v menuju v ruščini se sem ter tja kdaj še spognite, da vas bo morda kak brat hrvat, mehki curogonij, lahko tudi dejansko nategnil. Morda se boste šele potem zavedli svojega doprinosa k nerešitvi mejnega vprašanja in vseh ostalih s katerimi nas brati hrvati jebejo že vsa ta leta. Ha, ha,…
20. junij, 2009 ob 11:59
Dejstva so:
- meja med Slovenijo in Hrvaško ni določena
- s tako mejo je Slovenija vstopila v eu
- Hrvaški sabor je sprejel in potrdil Rhenov kompromisni predlog
- Slovenija tega predloga ni potrdila
Sedaj pa smo tam kjer smo nekdaj bili. Naši politični bleferji in pozerji pa še naprej, namesto da bi spor reševali, s pomočjo analnih karakterjev ( novinarjev) manipulirajo in lažejo slovenskim državljanom. Na tak način spor ne bo rešen, bo pa uspešno razdvajal dve sosednji državi od katerih je ena “polnopravna” članica EU, druga pa si to “želi” postati. Borat Slovenski je bolj borat od pravega Borata Kazahtanskega. Sapienti sa.
20. junij, 2009 ob 12:09
Iz te izkušnje se velja kaj naučiti. Verjeti, da bo Evropska unija rešila slovenske in hrvaške probleme na morju, je bilo od vsega začetka nekoliko naivno. Unija je za takšne reči nenadarjena. Ni treba segati globoko v zgodovino. Dovolj je pogledati nesrečno podobo evropskih birokratov na Kosovu. Obupano poskušajo vzbuditi vtis, da lahko nadzorujejo nasprotja med političnimi silami, ki se borijo za prevlado nad ozemljem. Tudi tam bi morali določiti mejo. Pa je ne znajo. Za seboj imajo nekoherentno evropsko zunanjo politiko, ki hromi vsako možnost sprejemanja jasnih odločitev in zgolj ohranja nerazjasnjeni status quo. Namestitev nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira za posrednika med Palestinci in Izraelci pa je zaznamovala dokončen pokop evropskega političnega uma na Bližnjem vzhodu.
http://www.dnevnik.si/debate/komentarji/1042275864
20. junij, 2009 ob 13:58
A niso tokrat krivi ustaši?
ha, ha, ha, ha
20. junij, 2009 ob 16:46
Butalec, kakšna pogajanja bi bila v luči tvojega cenjenega prispevka, če bi Slovenija sredi pogajanj zasolirala in rekla to je to mi ga bomo sprejel tazga kt je, vi se pa pogajajte z Rehnom kokr časa se še čte ;)
Bol boga pogajanja … lih en tolko kot tvoja kapacitetativnost. Ko zablokira, praviš, zablokira.
20. junij, 2009 ob 17:37
Pa saj je EU narodu (za razliko od politikov) jasno, kako in kaj je s Hrvaško:
http://www.delo.si/clanek/83044
Državljani Velike Britanije, Nemčije in Italije so prepričani, da so Turčija, Tunizija in Egipt varnejše države od Hrvaške, je pokazala raziskava španskega podjetja THR.
20. junij, 2009 ob 19:55
Hr je konkurenčna Špa (isti srednje evropski tip turista….)
…saj ti je jasno kako je bila izvedena anketa……
20. junij, 2009 ob 21:15
Dragi štunfek, če hočeš vedeti moje”cenjeno “mnenje, ti povem, da meja med Slovenijo in hrvaško ni stvar EU in Rhena, pač pa bi se obe državi o sporu morali dogovoriti sami. Ker pa so politiki obeh držav nesposobni dogovora bo na koncu odločilo sodišče, ker je ta nerešena meja trenutno na žalost tudi zunanja meja EU ima tudi EU nerešeno svojo zunanjo mejo. Slej ali prej jih bo to motilo in bodo to elegantno rešili s sprejemom Hrvaške v eu ne glede na mnenje Slovenije, odnosno bodo prisilili Slovenijo da z mejnimi vprašanji ne bo več obremenjevala vstopa Hrvaške v EU. Rhen bo odnehal, “vi pa se pogajajte med sabo kokr časa čte.”
21. junij, 2009 ob 10:28
Pa saj je jasno, da je Hrvaška izkoristila to, ker pod razno nima izpolnjenih pogojev za EU.
Bil je cel seznam (cca 10 točk), česa vsega niso izpolnili, vendar tega se ne pove ljudstvu. Ljudstvu se reče - Slovenci so zajebal oz. oni so edini razlog da ne mormo not. Tako da so pač to izkoristili, da se zameglijo ostali problemi. Podobno kot pri nas.
21. junij, 2009 ob 10:32
Meni je v vsej zgodbi zanimivo tole, ko hrvaški politiki spregovorijo o Sloveniji je v njihovem tonu in barvi glasu čutiti toliko žolča in kisline, da se človek vpraša kje je izvirni greh za takšnen odziv,
mislim, da jim tudi srbi ne gredo tako na jetra kot mi. Racionalna razlaga bi bila morda zafrustriranost in togota zaradi, LB, eleganten izhod iz vojne in prosperiteta toda vseeno se mi zdi, da je v teh tonih in načinu govora čutiti nekaj več, pa lahko poslušaš kogar koli, Sanader Jandrokovič, Rudolf, Kajin, Vukas ni pomembno, ko nanese beseda na Slovenije postanejo vsi člani istega krdela, ki enako tuli v luno in pri tej kilometraži morja, ki jo imajo temu v normalnih okoliščinah upoštevajoč kaj je na kocki za njih, ne bi smelo biti tako. Sprašujem se ali ima ta zgodba kakšno drugo ozadje, ki ga javnost še ne pozna?
Odkar pa hrvaško vodi hercegovski lobi in so purgerji izgubili vpliv je možnost dogovora o meji brez zunanjega političnega pritiska neizvedljiva.
21. junij, 2009 ob 11:44
Butalec …
21. junij, 2009 ob 11:51
Desperado, če si je kdo kdaj (Otvoreno) drznil javno postavti pod vprašaj vitalna izhodišča na katerem sloni vsa konstrukcija realnosti za njihovo volilno telo, je bil takoj opomnjen s srepečim pogledom in z retoričnimi vprašanji o zavednosti in ta pravi nacionalni pripadnosti.
Nič drugače ni kot je za časa velikega j pri nas bilo. O nekaterih stvareh, nesporna avtoriteta ljubljenega vodje pri nas in domovinskih čustev pri sosedih npr., se ne dovoli dvomiti.
21. junij, 2009 ob 22:39
Desperado, se popolnoma strinjam s tabo! Slovenija je za vse Hrvate, koliko jih poznam, boleča točka in vzrok za zakompleksiranost. Na čelu z njihovim bivšim vodjo. In temu primerno je bilo tudi njegovo obnašanje.
Sicer pa ne vem, zakaj bi se morali ob vsakem zapletu mi čutiti krivi in prizadeti. Verjetno pa to spada k narodovemu značaju.
22. junij, 2009 ob 8:35
Rešitev je v bistvu banalna, samo sodelovanje obeh narodov potrebuje. Odgovornim politikom obeh držav vzet plačo za čas, dokler ne najdejo rešitve. Namesto dodatnih 17 let bi potrebovali kvečjemu 17 dni.
22. junij, 2009 ob 9:17
Vprašanje koliko svojih državljanov uspejo prepričat, da so prav oni najboljši zastopniki njih nacionalnih interesov … ne pozabijo jih tudi primerno predstaviti in vsakega, ki misli širše, takoj označiti kot narodnega izdajalca in nesposobnega pogajalca.
V resnici gre le za to, da določeni posamezniki uspejo na račun nerazčiščenih odnosov živeti lagodno življenje demagogov in motivatorjev v lokalni politiki.
Peta kolona pri nas z roko v roki z nacionalisti na Hrvaškem do nadalnjega pomeni Status Quo. Boj za oblast ne izbira zaveznikov, četudi so to nasprotniki :)
23. junij, 2009 ob 11:33
BOUNT(15), nasvet prihrani za Slovence!