Pod nadzorom javnosti
16. junij 2009 ob 10:54 | Jani Sever |Vsi vozniki poznajo zastoje na slovenskih cestah. In vsi poznajo prizore, ko se korakoma vozijo mimo gradbišč, na katerih praktično nikoli ni nobenega delavca. Le kako se odseki, na katerih se dela, sploh kdaj popravijo? Pravzaprav je to pravi čudež.
Letos že nekaj mesecev potekajo dela okoli in na viaduktu Ravbarkomanda. Odsek dolg nekaj sto metrov, je pogosto pripeljal do kolon dolgih več kilometrov. A sam, čeprav sem se mimo peljal kar nekajkrat, doslej tam nisem videl še nobenega delavca. Popolnoma drugačno zgodbo sem lani doživel v Kanadi. Kanada ima hude zime in posledično poleti veliko obnovitvenih del na cestah. Tudi tam ta dela povzročajo zastoje in tudi tam ljudje z njimi seveda niso zadovoljni. Vendar imajo za razburjenje veliko manj razlogov kot vozniki na slovenskih avtocestah. Sam sem bil večkrat priča, kako so okoli devete ure zvečer zaprli del avtoceste in hkrati z zaporo, so na del, ki so ga začeli obnavljati, že zapeljali prvi stroji. Odsek ni bil daljši od kakih dveh kilometrov (kar je vseeno precej več, kot so običajno dolgi odseki, ki jih sanirajo v Sloveniji) in vendar sem bil naslednje jutro šokiran, ko sem videl, da strojev ni več in da je kos ceste, ki je bila zaprta spet prevozen. Kanadčani niso bili presenečeni. Na takšno delo so navajeni.
Minister za promet Patrick Vlačič je že pred časom napovedal, da se bodo v Sloveniji tudi na tem področju stvari spremenile. No, potem je bilo vse samo še slabše. Zastoji na cestah so vedno večji in delavcev je na gradbiščih videti vedno manj. Kakšnega učinka njegove besede vsekakor niso imele. Zato je minister svoje zahteve ponovil in zdaj bomo ponovno čakali na rezultate. Vlačič od Darsa da zahteva, da se odseki obnavljajo 24 ur na dan. Naročil pa je tudi izdelavo nekakšnega akcijskega načrta, ki naj bi prinesel sistemsko prenavljanje cestišč, optimiziranje obnov, skrajšanje rokov in transparentnost, se pravi, da bi se vedno vedelo, kaj se obnavlja, kdaj in koliko delavcev je na delu. Ali lahko torej kmalu pričakujemo kakšne konkretne rezultate? Morda, čeprav zahteve ne morejo vzbujati pretiranega optimizma. Zaveze o Izdelavi akcijskega načrta, optimizaciji in sistemizaciji se slišijo dovolj neopredeljeno. Zahteva po transparentnosti pa je nekoliko komična, saj ta že obstaja.
Še bolj neprijeten je bil odzivi Darsa in DDC. Poudarili so, da transparentnost že obstaja in da se trudijo. Šef Darsa Tomislav Nemec nas je tolažil, češ, da imamo vsi slabe občutke, ko stojimo v kolonah. Poudaril je, da gre za zahtevna vprašanja in da se trudijo za stalne izboljšave. Povedal pa je tudi, da podatke o tem, kje, kaj in koliko delavcev dela, že posredujejo javnosti in da so za njihovo točnost pač odgovorni izvajalci. Za konec smo slišali še vrhunsko cinično izjavo o tem, da najboljši nadzor nad opravljanjem del vrši javnost. Podobno neprijetno so bili odgovori Ljuba Žnidarja, direktorja DDC in mimogrede še župana Polzele. Napovedal je, da bi bilo treba v obnovo cest vlagati več sredstev in da bi se morali lotevati bolj kompleksnih obnov. In to je bilo bolj ali manj vse. Najbrž je tudi on prepričan, da je najboljši nadzornik javnost. Tako Žnidar kot Nemec sta delovala nekoliko preplašeno, kot da bi lahko kmalu sledila njuna zamenjava. Kaj prida pomembnega pa kljub temu nista spravila iz sebe.
Njun strah za stolčka je najbrž lahko kar upravičen. Prav veliko jih najbrž ne bo, ki bi ju branili. V času kadrovskih zamenjav, ravno včeraj je bilo zamenjano vodstvo Luke Koper, bo sicer kdo dejal, da gre samo še za dve žrtvi politične čistke. Vendar bo njuno delo najbrž vendarle težko braniti tudi najbolj zavzetim nasprotnikom sedanje vlade. A to je pravzaprav nepomembno. Edino, kar šteje je, da bi se na področju obnove cest (pa tudi njihove gradnje) kaj spremenilo. Za to pa bi bilo najprej potrebno uvesti nadzor in sankcije za kršitelje. Javnost tega dela ne more opravljati namesto tistih, ki so zanj imenovani in plačani. Morali pa bi bili tudi strokovno usposobljeni. Javnost ne more šteti porabljenih evrov, tehtati količin vgrajenega materiala ali meriti števila porabljenih delovnih ur. To res ne more biti njena naloga. Lahko pa sliši cinične besede odgovornih, lahko vidi očitno nedelo in lahko si zapomni ministrove zaveze ter njega, njegovo stranko in vlado zaradi praznih obljub kaznuje na kakšnih od prihodnjih volitev.
Čeprav seveda tudi za to ni nobene garancije. Ob vsem besednem trudu za boljšo pretočnost avtocest, je denimo povsem v pozabo utonila obljuba o odstranitvi cestninskih postaj, ki po uvedbi vinjet niso več potrebne, zelo resno pa upočasnjujejo promet v časih, ko so avtoceste najbolj polne. Še dobro, da za gnečo na avtocesti obstajajo tudi drugačne rešitve. No, niso na voljo ravno vsem, niti ministrom. Ampak minister Vlačič je, kot poroča Dnevnik, kljub temu posegel po prijemu, ki mu je bil, sicer nezakonito, pri roki. V koloni je njegov šofer enostavno prižgal modro utripajočo luč in minister je tako brez večje zamude vendarle prispel v studio POP TV. V interesu javnosti.
Jani Sever
16. junij, 2009 ob 11:21
Izgleda, da pri nas divja prikrita vojna med raznimi lobiji in politiki. Nekaj mesecev nazaj sem na štajerski avtocesti opazoval zapore v predoru Jasovnik. Nikoli ni bilo videti nobenega , ki bi tam delal, zapora pa je trajala in trajala in trajala…..Še en hec, malo naprej proti Mariboru, pred cestninsko postajo Vransko je bila vsaj dva meseca ovira na odstavnem pasu, kar so seveda tudi sporočali na obvestilnih tablah. Samo kakšna je bila ta ovira. Ta ovira je bila sestavljena iz tistih pokončnih rdečebelih plošč, s katerimi ponavadi ogradijo pokvarjen tovornjak. Ampak tovornjak je že zdavnaj odpeljal, plošč se jim pa dva meseca ni dalo odstraniti. Takle mamo…
16. junij, 2009 ob 11:22
Tudi obnavljanje vodovodov je ne le počasno, ampak tudi brez resnega nadzora.
Kot , da to vprašanje za državo ne bi imelo nobenega varnostnega pomena.
16. junij, 2009 ob 11:26
Izračunali so, da količina stresa pridobljenega v cestnih kolonah “ugodno” vpliva na volilce :)
16. junij, 2009 ob 11:36
Kdo se spomni kake 4 leta nazaj na primorki od Štampetovega mostu proti Vrhniki, obnavljali in obnavljali več kot mesec dni, pa je potem bilo tako valovito da so čez čas spet obnavljali. Vozil sem se 2 leti iz Nove Gorice v Ljubljano, pa ni minil teden brez dela na cesti in seveda posledično zoženja ceste.
16. junij, 2009 ob 11:59
ah, jebe se patriku in vsem ostalim, važno, da imajo kakšnih 10 dni pred volitvami (še toliko bolj) na razpolago naše servilne medije, da z njimi nategnejo javnost od uzadi…mi bomo pa itak samo hvaležno gledali čez ramo, čeprav nas vedno znova prav grobo in na suho…družbeni mazohizem?
“Moj šofer je očitno presodil, da mu bo pomagal, in je prižgal luči. Potem je delal rešilnemu avtomobilu pot. Vozil je pred njim in avtomobili so se mu umikali.”
Ne vem, kdaj bodo pristojna ministerstva zamenjala tista neupadljiva, mičkena reševalna vozila s fansi audiji!?!
16. junij, 2009 ob 12:00
Treba bi blo, da bi sli vsi politiki pa gradbeniki, v eno kolono sredi poletja, pa naj cakajo ene 5 ur na vročem soncu, naslednji dan, bi se čist drugač pogovarjal, Kmetavzarji, vse ceste so nevarno poškodavane po parih mesecih, za obnovo pa ni nikol dovolj denarja. Banda, vse pobit, heheheheh
16. junij, 2009 ob 12:14
jaz se grem državljansko nepokorščino in se ob koncu tedna vozim z biciklom (če pa se že z avtom se pa po obvoznih poteh).
in samo mazohisti se ob pričakovanem velikem prometu (menda je promet proti morju od 1. maja do 15. septembra vsako leto vsak konec tedna neznosen) redno vozijo ob istem času v isto smer.
DARS in in državo najbolj kaznojemo s tem, da se ne vozimo - poraba goriva v stoječem prometu pa je zanju nagrada - skoraj božja mana. In nesmiselno je pričakovati karkoli, kar bi zmanjševalo porabo goriva :P
16. junij, 2009 ob 13:20
Minulo delo, pač.
Vse kar s(m)o sejali, zdaj žanjemo. Pa ne bom ponovno tratil časa s pojasnjevanjem fenomena vrtljivih vrat in posledično nastanka zlate jame oz. vreče brez dna za namen in potrebe izgradnje AC; Lidija Hren je vse že nekajkrat obdelala.
Navsezadnje gradbinci niso neki humanitarni delavci ampak gospodarska družba. Kot pri vsaki drugi je njen namen maksimizacija dobička.
Problem nastane, ko naročnik, nadzornik in izvajalec z roko v roki določajo ceno, parametre po katerih se bo izvajalo in s tem v zvezi tudi frekvenco potrebnih vzdrževalnih del na posameznih odsekih … čez trojanske predore se po famoznem hrapanju in po porabljenem mio eur lahko še vedno vozimo po večmeterskih kolesnicah, ki se jih hrapanje ni niti dotaknilo, npr.?!
Posamezne izstopajoče cvetke, ekscese v smeri presežnikov npr. najdražji, najprej potreben obnove, najdolgotrajnejša izgradnja … , so značilni samo za en del javnih naročil te vrste. Ko je vprašanje nove stavbe MNZ, je zgodba diametralno nasprotna tistim pri onkologiji in pediatriji?!
Poddimenzioniranje AC pač ni značilno le za, Bergauerjev?, nateg s prekmursko AC brez odstavnih pasov in z omejitvijo hitrosti na 110:
vinjete so skoraj podvojile promet na AC. Meni je prav. Cena je taka, da je meni sebičnemu rednemu uporabniku lahko še bolj prav. A kaj se zgodi, ko se pri cesti konstruirani na določeno še vzdržno pretočnost prometa, ki upošteva tudi zastoje zaradi del in morebitne nesreče, spremeni ena od predpostavk za načrtovanje? Kaj se zgodi, ko se število vozil skoraj podvoji, vse ostale spremenljivke se pa ne spremenijo? Nič dobrega.
Pa še: zakaj prekmurska hitra cesta zmore brez šikan na cetninski postaji? Dovolj je le omejitev na 80 zaradi varnega vključevanja tovornih vozil v promet na drugi strani in zakaj jih drugje (še vedno) ne odstranijo? Treba je, npr. na Logu, iz dveh voznih pasov razpeljati promet na 4 šikane po 40 km/h + 2 za tovorna vozila in na drugi strani promet spet združevati nazaj na dva po sistemu, ki kar kliče po zmedi in stihiji?
Ne bi bilo bolj varno, pretočno in logično, če bi uspeli promet speljati mimo Darsovih depandans brez čira-čar?
In, še dobro da vsaj nekdo misli tako resno, da tako tudi dela: http://www.planet-sprememb.si/?id=10&stran=novica
16. junij, 2009 ob 13:40
http://www.vest.si/2009/06/16/distrofija-dd/
16. junij, 2009 ob 16:46
najbolj fino je ko te radar šopne pred ‘cestninsko postajo’, ki bi, kot rečeno, tam sploh ne smela več bit.. na srečo sem jo odnesel z opozorilom (morm rečt da mam zadnje čase s policaji dobre izkušnje), ampak vseeno je malo absurdno da tam ciljajo.
17. junij, 2009 ob 9:23
Zahtevam parlamentarno preiskavo in določitev odgovornosti za opremo vozil, ki jih uporablja vlada !!!
Modre lučke v avtu, ki prevaža ne-varovano osebo ???!!!
In pod katero vlado se je vozni park tako “opremil” BP, JJ, TR … ????
17. junij, 2009 ob 10:12
Ravno včeraj sem se ob pivu pogovarjal z dvema kolegoma iz Italije,
ki sta bila presenečena koliko del je na Slo avtocestah…
Ko sem jih hotel dopovedat, da je to normalno
- saj se po naših cestah prevaža veliko transporta (ker Slovenci veselo ne izrabljamo potenciala S Železnic),
- in potem je tu še zima..ki naredi svoje..
Na njunem argumentu, da se po njihovih avtocestah vozi mnogo več prometa in transporta (kar je res) in da je tudi pri njih zima (vsak S Italija) sem se ujel, da sem res bedak, ki ne misli s svojo glavo…
saj imajo ob vsem tem, mnogo manj del na avtocestah kot pri nas.
Tako lahko zaključujem, da je vsa finta v kvaliteti asfalta in izvedenih del.
Slabši ko je afalt, več je biznisa za izvajalce; SCT, Primorje in njim podobne lobije.
Dobro jutro jest.
btw: če se vozite skozi “nov” Šentviški predor, ste verjetno že opazili valovit asfalt na prehitevalnem pasu, v smeri proti morju. .. še malo pa bodo lahko gradbena dela in bo biznis.