V slovenske ustavne temelje je potrebno vgraditi rešitve, ki so potrebne zato, ker sta se spremenila svet in Slovenija, je dejal predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah je potrebno tudi bolj dodelati temelje, ki smo jih živeli zadnjih 20 let in v nove ustavne temelje vključiti rešitve, ki bodo odpravile blokado družbenega razvoja. Kot je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi Ali Slovenija potrebuje ustavne spremembe? v organizaciji Inštituta Jožeta Pučnika povedal Janša, je potrebno, ko govorimo o družbenem zastoju, omeniti tri stvari. To so po njegovem mnenju nerazčiščena preteklost, slabo delovanje sodne veje oblasti in stanje, ko lahko del državljanov, “posvečenega prebivalstva, z ravnanji, ki so evidentno sporna, niso pa nezakonita”, pridobi privilegirane pozicije v družbi.

Po besedah predsednika SDS gre pri spremembi ustave za pomembno temo. Dodal je, da bo v naslednjih mesecih in letih v Sloveniji potekala razprava o tem, kako odpraviti družbeni zastoj. Temu zastoju, je pojasnil, smo priča že dolgo časa, zadnje čase pa se po njegovo še ostreje nakazuje. Kot je izpostavil, je potrebno vse konceptualne dileme, ki so se pojavile v času sedanje gospodarske krize, kanalizirati v debato. Pri predstavitvi desetih točk ustavnih sprememb ni imel namena, da bi predstavil kompleksno ustavno materijo, je dejal Janša. Ob tem je zatrdil, da imamo v Sloveniji probleme zaradi nerazčiščene preteklosti, “ko se o nekaterih pomembnih stvareh še prepiramo in ni potrebnega soglasja”. Če neka družba zločina - ne glede na to, kdo ga je storil - ne prepozna kot zločina, potem ima ta družba probleme, je opozoril.

Kot je dejal, se tujci čudijo, kako lahko poimenujemo ulico v glavnem mestu po človeku, “ki je zagotovo odgovoren za smrt deset tisočev in ki ni niti en dan svoje oblasti vladal z demokratičnimi volitvami”. “Vprašanje je, ali so nekatere temeljne civilizacijske norme prepoznane ali ne. Mislim, da niso,” je poudaril. Tega temeljnega vprašanja, je zatrdil predsednik največje opozicijske stranke, ni mogoče odpreti z enim členom ustave, “lahko pa razprava o členu ustave razčisti te stvari”. Dodal je, da je drugi zelo pomemben razlog, da je Slovenija v družbenem zastoju, slabo delovanje sodne veje oblasti. Pri tem je omenil problem sodnih zaostankov in sojenja v razumnem roku. Opozoril je tudi, da od primera Grubelič “ne poznamo primera neke večje gospodarske korupcije ali gospodarskega kriminala, ki bi dobil sodni epilog”. Obenem je poudaril, da ima sodstvo nizek ugled v družbi in da ima problem sodnih zaostankov tudi ekonomske posledice, saj mnoga podjetja ne morejo izterjati dolga od drugih podjetij. Po Janševih navedbah tega zastoja ni možno odpraviti brez spremembe ustave.

Glede spornih, a nezakonitih ravnanj, je predsednik SDS pojasnil, da se je ta debata začela z besedami nekdanje generalne državne tožilke Zdenke Cerar, da vsaka “velika svinjarija še ni kaznivo dejanje”. Po njegovem mnenju se je leta ustvarjal sistem, ki je omogočal netransparentno lastninjenje prek poštnih nabiralnikov. Zadnja leta, tako Janša, se je ta “niša” zaprla, v veliki meri zaradi delovanja urada za varstvo konkurence in agencije za trg vrednostnih papirjev, “verjetno pa še obstajajo luknje, ki so se namenoma ustvarjale”. Ob tem se je vprašal, kako je lahko zakonito in mogoče, “da imaš v nekem podjetju delež v vrednosti 2500 evrov” in na podlagi tega deleža plačuješ davke, hkrati pa je to podjetje prek drugih podjetij lastnik milijonskega premoženja. “To je skregano z ekonomsko in pravno logiko,” je poudaril. Po Janševih pojasnilih to ni niti moralno niti zakonito. “In če bi šlo za koga drugega, bi to zelo hitro ugotovili,” je prepričan. Kot je poudaril, v slovenskem ustavnem sistemu ni jasnih definicij odgovornega socialno-tržnega gospodarstva, na katero bi se vezala zakonodaja, ki bi preprečevala anomalije.

Na okrogli mizi so med drugim sodelovali še ekonomist Bernard Brščič, dosedanji evropski poslanec Mihael Brejc, filozof Dean Komel ter pravna strokovnjaka Jurij Toplak in Matej Avbelj.

Denis Sarkić