Saturday 23. November 2024 - Zadnja sprememba ob 21:38:32
 
politika

Erjavčev komentar

8. junij 2009 ob 0:16 | Vest |

Predsednik Demokratske stranke upokojencev Slovenije Karl Erjavec o uspehu stranke na volitvah.

Objavi na Facebook-u, pošlji po e-pošti in več...
Zapri
  • Skupnosti
  • E-pošta
   Natisni Natisni    Pošlji prijatelju Pošlji prijatelju     RSS objav Vest RSS 
 
Komentarji - 12 x komentirano
  1. MEFISTO pravi:
    8. junij, 2009 ob 7:44

    Prodana duša Erjavec je že kar tragično smešen, kadar govori o skrbi Desusa za upokojence.

    Očitno ga volijo le še tisti, ki jih je že obiskala demenca.

  2. rukar pravi:
    8. junij, 2009 ob 9:09

    PRILIZJENEC, ki je pripravljen storiti vse za karijero ! Uglednega deda so mu komunisti po vojni s konji razčetverili, čeprav je pomagal partijcem, vprašajte v VIŽMARJIH, BRODU, kjer še ljudje pomnijo!
    Za svojo slavo bi pro-dal mater ali pa kar nas vse !

  3. erz pravi:
    8. junij, 2009 ob 9:20

    Aja njegov ded je bil pa Fran Erjavec?

  4. Nogavička pravi:
    8. junij, 2009 ob 11:16

    Rukar, o še sprejemljivem oz. o meji dobrega okusa se ti ne sanja; kaj želiš/moreš s tem pridobiti?

  5. medek pravi:
    8. junij, 2009 ob 13:10

    Kahel, zdaj te čaka Okolje:

    http://www.mladina.si/images/novice/trbovlje_botjan_pihler.jpg

    Kaj pa fotografski natečaj o onesnaženosti Slovenije?

    … in raziskave o GSO. Mogoče bi potreboval letečega ambasadorja :) - koga, ki ima kaj pojma o varovanju okolja.

  6. obama pravi:
    8. junij, 2009 ob 15:34

    no,pa pojdiva…. :))

  7. medek pravi:
    8. junij, 2009 ob 17:50

    V letih 2002-2007 smo v Sloveniji pozidali skoraj 20 tisoč hektarjev zemljišč, od tega 65 odstotkov kmetijskih. Na dan pozidamo enajst oziroma sedem hektarjev kmetijskih površin. Slovenija ima na prebivalca le še 880 kvadratnih metrov njiv in vrtov, Evropska unija pa 2545 kvadratnih metrov,” so pred kratkim objavili v Večeru. Ob teh podatkih se postavlja vprašanje, koliko časa bomo še imeli njive za lastno pridelavo hrane.

    Na ministrstvu za kmetijstvo so za razgledi.net pojasnili, da se največ kmetijskih zemljišč pozida za avtoceste (3. razvojna os), za industrijska oziroma gospodarska središča (gospodarsko središče Feniks blizu Brežic recimo stoji na približno 300 hektarih zemljišč), za logistične centre v okviru državnih prostorskih načrtov (za logistični center Luke Koper v Beltincih je bilo pozidanih približno 100 hektarov zemljišč), za industrijske in poslovne cone, ki jih predlagajo občine, in za nova stanovanjska naselja in rekreacijske površine na prostem (igrišča za golf).
    http://razgledi.net/blog/2009/06/08/koliko-casa-bomo-se-imeli-njive-za-lastno-pridelavo-hrane/

  8. erz pravi:
    8. junij, 2009 ob 19:38

    Bolijo nas kurci za kmetijska zemljišča.

  9. hoblič pravi:
    8. junij, 2009 ob 23:33

    RUKAR,

    piši, kakor se je zgodilo, pa če je še ne vem kako neokiusno!

    ne dovoli, da ti štumferca pridiga o etiki.

  10. medek pravi:
    9. junij, 2009 ob 12:34

    http://razgledi.net/blog/2009/06/09/na-podrocju-oskrbe-z-vodo-nimamo-sistemske-politike/

    Takšne podatke, ki bi jih po naročilu ministrstva morala posredovati vsa podjetja, ki dobavljajo pitno vodo v Sloveniji, bi zdaj potrebovali še za leto 2008, da bi lahko metodologijo dopolnili in nadgradili s svežimi podatki od vseh podjetij.

    Pred tremi leti se je z zbiranjem, čiščenjem in distribucijo pitne vode v Sloveniji ukvarjalo 81 podjetij, od tega je bilo 70 odstotkov javnih podjetij, 25 so bili režijski obrati, preostalo pa koncesionarji. Podatki za leto 2006 kažejo, da 10 podjetij v 24 občinah v osrednji Sloveniji dobavi 28 odstotkov celotne porabe pitne vode v Sloveniji.

    Analiza na podlagi podatkov iz leta 2006 je pokazala, da povprečna prodajna cena za vodo v Sloveniji ni neposredno povezana s porabljeno količino vode na prebivalca v posamezni regiji, ni torej od cene odvisno, ali nekdo vodo uporablja varčno ali potratno. Zanimivo je, da je v večini regij, kjer je cena vode na ravni povprečja v državi ali pa je višja, poraba visoka, tam, kjer je poraba nizka, pa so cene pod slovenskim povprečjem. Za vlado je gotovo najbolj neprijetna ugotovitev, da v nobeni statistični regiji povprečna prodajna cena vode ne pokriva povprečne lastne cene storitve oskrbe s pitno vodo, kar z drugimi besedami pomeni, da podjetja delajo z izgubo. To pa pokrivajo na različne načine, največkrat z zmanjšanjem stroškov za redno vzdrževanje in obnovo sistemov, to pa dolgoročno slabo vpliva na kakovost vode, ker cevi ne morejo redno obnavljati, slabše tesnijo, zaradi tega so izgube vode večje kot bi lahko bile. Slovenija sicer sodi med vodnate države, a pitna voda tudi v Evropi postaja vse bolj pomemben in omejen vir.

  11. medek pravi:
    9. junij, 2009 ob 12:35

    http://bejdi.blog.siol.net/2009/06/05/spet-pomori-cebel/

  12. MEFISTO pravi:
    10. junij, 2009 ob 9:00

    Pravzaprav sodi Erjavec še najbolj v ZARES.

    Tam zares najbolje obvladajo njegovo latovščino.

Komentiraj