Vlada se je na seji namenjeni pripravi novega rebalansa proračuna odločila, da do naslednje seje prekine obravnavo drugega rebalansa letošnjega proračuna. Vlada se je zato odločila, ker želi uravnotežiti namero, da v zaostrenih razmerah varčuje in investira. Poleg tega želi, da bi tretji paket ukrepov za boj zoper krizo pregledali tudi socialni partnerji v Ekonomsko socialnem svetu (ESS). Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejal premier Borut Pahor, se je pred sejo vlade pogovarjal tudi z direktorjem Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Boštjanom Vasletom, ki mu je zagotovil, da lahko vlada pripravi rebalans za letos na podlagi ocene, ki jo je UMAR izdal pred tedni, da bo bruto domači proizvod (BDP) letos padel za štiri odstotke. To je spodbudno, saj pomeni, da se je padanje umirilo, je poudaril premier. Ministrstvo za finance bo na podlagi današnje razprave pripravilo dopolnitve predloga rebalansa proračuna. “Gre za ambicijo vlade, da na osnovi izjemno ostrega principa varčevanja pogleda, koliko je ob tem nujnosti za dodatne investicije in s tem spodbude gospodarstvu,” je še dejal Pahor. Predlog bo pred sprejemom na vladi obravnaval ESS.

Franci Križanič in Helena Kamnar za Vest o proračunu, nadzornikih in upravi NLB ter delu na finančnem ministrstvu:

Finančni minister Franci Križanič je povedal, da želijo primanjkljaj izravnati čim hitreje in po možnosti še letos zmanjšati javni dolg. Predlog bo predvidoma uvrščen na julijsko sejo DZ. Po ministrovih besedah ni problem likvidnost, ampak kako zdržati s čim manjšim dolgom, da bi plačevali čim nižje obresti. Drugi rebalans letošnjega proračuna je potreben zaradi precejšnjega zmanjšanja predvidenih proračunskih prihodkov. Teh naj bi bilo 7,9 milijarde evrov, zato namerava vlada zmanjšati proračunske odhodke, in sicer na 9,7 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj, ki je trenutno predviden pri 2,9 odstotka BDP, naj bi se zvišal na 4,9 odstotka BDP.

Do izraza so prišli negativni učinki davčne reforme ter tudi nižji prihodki v zdravstveno in pokojninsko blagajno, kar posledično vpliva tudi na državni proračun je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar. “Dejstvo je, da je trenutno prišla najbolj do izraza slabost reforme davčnega sistema iz leta 2007, ki je predpostavljala razmeroma visoko gospodarsko rast,” je dejala Kamnarjeva. Pričakovani prihodki naj bi bili nižji za skoraj 900 milijonov evrov, in sicer predvsem zaradi nižjih prilivov iz naslova davka na dodano vrednost (glede na prvi rebalans 400 milijonov evrov manj prihodkov), davka na dobiček (300 milijonov evrov manj) in dohodnine (100 milijonov evrov manj).

Celotna novinarska konferenca Pahor - Križanič - Kamnar (za sladokusce):

Zaradi nižje stopnje zaposlenosti se bodo zmanjšali prihodki v pokojninsko blagajno, ne bodo pa zadoščali za pokrivanje vseh obveznosti po zakonu. Zato bo potrebno prestrukturirati proračunske odhodke. Podobno je po njenih besedah pri zdravstveni blagajni, kjer bo povečan primanjkljaj in bo treba iskati novo ravnotežje. Kamnarjeva je zatrdila, da v letošnjem letu ne bo prišlo do krčenja pravic. Prihranke načrtujejo predvsem pri stroških za blago in storitve ter investicijski potrošnji države. Pri slednji bodo v proračun vključeni izdatki, ki imajo realno osnovo, da bodo zaključeni še letos, drugi cilj pa bo, da se čim več investicijskih izdatkov financira iz evropskega proračuna, je dejala Kamnarjeva.

Križanič je še povedal, da finančno ministrstvo razmišlja o uvedbi dodatnega razreda pri dohodnini, in sicer nad 50 odstotkov. Ministrstvo zdaj preigrava 20 različnih variant, bo pa morebitna uvedba novega dohodninskega razreda terjala tudi davčne olajšave, je dejal Križanič. Ob tem je poudaril, da do jeseni ne izključuje še enega rebalansa proračuna.

Denis Sarkić