“Nujno moramo povečati zaupanje državljanov EU ne samo v ukrepe za reševanje gospodarske krize, ampak tudi zaupanje v vse ustanove nasploh,” je ob koncu dvodnevnega uradnega obiska v Sloveniji poudaril predsednik evropskega sodišča Vitor Manuel da Silva Caldeira. Tisti, ki so odgovorni, morajo tudi nositi odgovornost za svoja dejanja, je Caldeira dejal na novinarski konferenci v Ljubljani. Po njegovem je zaupanje državljanov nujno, saj sam brez tega ne vidi napredka. EU je na zelo dolgi poti in na njej je veliko izzivov, zato morajo evropske in nacionalne institucije zagotavljati dobro vodenje, je poudaril. Ob tem je opozoril tudi na usklajeno sodelovanje institucij in na po njegovem mnenju bistvene elemente za uspeh: odgovornost, transparentnost in zaupanje.

Predsednik evropskega računskega sodišča Caldeira v DZ in predsednik RS Šoltes za Vest:

Kot je na skupni novinarski konferenci pojasnil predsednik Računskega sodišča RS Igor Šoltes, je bil namen obiska Caldeire dvojne narave, in sicer po eni strani širši javnosti in predstavnikom parlamenta predstaviti pomen in vlogo nadzornih inštitucij, po drugi pa okrepiti medsebojno sodelovanje. Medsebojno sodelovanje se po Šoltesovih besedah nanaša na nudenje pomoči domačih revizorjev predstavnikom evropskega računskega sodišča, skupne revizije in skupne organizacije srečanj evropskih računskih sodišč. Šoltes je obenem izrazil zadovoljstvo, da so ju sprejeli predsednik države Danilo Türk, predsednik Državnega zbora Pavle Gantar in predstavniki parlamenta, verjetno pa je bil vsaj malce začuden, ker visokega evropskega gosta ni uspel sprejeti še vodja izvršne oblasti. Utemeljeno se pričakuje, da bodo ukrepi za reševanje krize in poživitev gospodarstva usmerjeni v smer, ki bo imela dovolj varovalk, da ne bo prihajalo do zlorab, je prepričan Šoltes.

Drugi del pogovorov tako s Türkom kot tudi z Gantarjem je bil usmerjen v črpanje evropskih sredstev, je pojasnil Šoltes in dodal, da težave pri črpanju evropskih strukturnih sredstev niso samo problem Slovenije, pač pa tudi drugih držav članic EU. Nepočrpana evropska sredstva na ravni EU za leto 2008 tako znašajo več kot pet milijonov evrov, je pojasnil. Rešitev težave je po mnenju predsednika slovenskega računskega sodišča treba poiskati v predpisih, po drugi strani pa tudi v bolj dosledni in sprotni izvedbi samih projektov, za katere so sredstva namenjena. Po mnenju Caldeire je težava pri črpanju strukturnih sredstev predvsem v absorpcijskih sposobnostih držav. Prepričan je, da je slednja delno povezana s sedanjo gospodarsko krizo, delno pa s težavami članic EU pri vzpostavljanju sistema za porabo teh sredstev, ki bi delovali v skladu z evropskimi predpisi. Šoltes pa je prepričan, da je del problema tudi v samih postopkih glede uveljavljanja pravic do samega črpanja sredstev kot tudi zalaganju sredstev. Kot “praktičen problem” pa je izpostavil področje javnih naročil. Po njegovem mnjenju je včasih dana prevelika pozornost na samo proceduro in premalo na vsebino naročila. Tako “procedura postane cilj, ne pa sredstvo za dosego cilja”, je prepričan.

Denis Sarkić