Podpiramo vstop Hrvaške v EU, a ne na račun vitalnih interesov Slovenije, je bilo prevladujoče stališče udeležencev posveta v Državnem svetu o širitvi EU s poudarkom na slovensko-hrvaških odnosih. Na posvetu so svoje poglede predstavili nosilci kandidatnih list za evropske volitve. S posvetom je želel DS po besedah njegovega predsednika Blaža Kavčiča prispevati k temu, da bi se čim več državljanov vključilo v dejavno razmišljanje in odločanje o evropskih poslancih iz Slovenije. Kavčič je sicer v svojem nastopu v ospredje postavil vprašanje empatije, to je razumevanja za potrebe in interese drugih, ki je po njegovih besedah v kandidatkah za vstop v EU pogosto primanjkuje oziroma se ne zavedajo pomena empatije za vstop v EU. Kateri življenjski interes Hrvaške bi bil uresničen, če bi ji uspelo, prvič v zgodovini, v teritorialne vode zapreti Slovence, se je vprašal Kavčič in poudaril, da Zagrebu ne bi smeli dovoliti, da “na škodo drugih uveljavlja kapriciozno usmeritev prodora na Zahod”.

Blaž Kavčič uvodno:

Z njim se je strinjal nosilec liste SD Zoran Thaler, ki podpira vstop Hrvaške v EU, a na način, ki bo upošteval nacionalne interese Slovenije. Spomnil je, da je Hrvaška doslej v zvezi s približevanje EU zamudila vrsto priložnosti, a je bila za to kriva predvsem sama. Po Thalerjevem prepričanju je rešitev za vprašanje meje treba najti predvsem zaradi ljudi, ki živijo ob meji, to pa je dolžnost politike. Zavzel pa se je tudi za to, da bi na evropski ravni določili, da je rešitev mejnih vprašanj predpogoj za vstop v povezavo.

Zoran Thaler uvodno:

Tudi nosilec liste SDS Milan Zver je menil, da si mora Slovenija prizadevati za vstop Hrvaške v EU, vendar pod pogojem, da Slovenija dobi, česar ji Hrvaška zdaj ne priznava, to je stik z odprtim morjem. Predlog evropskega komisarja Ollija Rehna ne bi smel biti, kakršen je, je dejal Zver, ki krivdo za to pripisuje aktualni vladi. A zgodba še ni končana in če bo slovenska politika enotna, Slovenija ne bo poraženka, je prepričan Zver. Zver je spregovoril tudi o Turčiji, ki je prav tako kandidatka za članstvo. Njena drugačna kultura po Zverovem prepričanju ne pomeni, da ne more vstopiti v EU, bi se pa morala Turčija uniji ob spoštovanju demokratičnih standardov tudi kulturno približati.

Milan Zver uvodno:

Da ima Turčija velik strateški pomen za stabilnost in varnost Evrope, je prepričan nosilec liste Zares Ivo Vajgl. V interesu Slovenije je seveda tudi širitev EU na Zahodni Balkan, je dejal, medtem ko je glede Hrvaške menil, da nobena vlada v Sloveniji ne bo mogla iti pod pričakovanja ljudi. Slovenija je pomorska država in o dostopu do odprtega morja se ne bo pogajala, je poudaril Vajgl. Nosilec liste SLS Ivan Žagar pa je ocenil, da slovenska politika doslej ni naredila, kar bi morala, za zaščito slovenskega ozemlja in morja. Dopolnila k Rehnovemu predlogu, ki jih je prejšnji teden podprla večina parlamentarnih strank, po mnenju SLS predlog evropskega komisarja izboljšujejo le navidezno, dejansko pa Sloveniji ne zagotavljajo statusa pomorske države.

Jelko Kacin, ki je nosilec liste LDS, sicer pa evropski poslanec že v tem mandatu, se je zavzel za manj čustev in več racionalnosti, saj “pregrete glave ne peljejo v prihodnost”. V zvezi z državami Zahodnega Balkana je opozoril na nujnost skorajšnje odprave vizumov za državljane teh držav za vstop v EU, medtem ko se glede Hrvaške zavzema za rešitev, ki bi temeljila na odnosu do cone B. Slovenija in Hrvaška sta se namreč glede prevzema obveznosti do Italije iz Osimskega sporazuma dogovorili za “pravično in sorazmerno” rešitev, takšna pa bi morala biti tudi rešitev za mejo, je menil Kacin. Lojze Peterle, ki je na čelu liste NSi in ima prav tako za seboj že en mandat evropskega poslanca, je poudaril, da si Hrvaška sama določa tempo pristopanja EU in bi se lahko sama že zdavnaj odpovedala dokumentom za pogajanja z EU, ki prejudicirajo mejo. Sicer pa Peterle opozarja, da Slovenija ne prosi za nič, zato so hrvaške izjave o tem, da za vstop v EU ne bodo dali niti pedi svoje zemlje, neutemeljene. Prav tako meni, da je povsem nekoristno hrvaško lobiranje proti Sloveniji v EU, saj “hrvaška pot v unijo vodi tudi oziroma predvsem preko Slovenije”.

Nosilcu liste SMS Darku Krajncu pa se vprašanje širitve v tem trenutku ne zdi najpomembnejša tema v EU, sicer pa je bil izredno kritičen do slovenskih politikov. Ti so po njegovih besedah v zvezi s Hrvaško v preteklosti zagrešili vrsto napak, zato ne gre pričakovati, da bodo prav ti isti ljudje po 18 letih lahko našli rešitev za spor. Rehnov predlog Krajnc zavrača in zdi se mu neodgovorno od slovenske diplomacije, da je takšen predlog sploh nastal. Na posvetu je svoje osebno stališče glede širitve EU in Hrvaške predstavil tudi Marko Šidjanin, nosilec Neodvisne liste za pravice bolnikov. Lista ni politična stranka, temveč zastopa interese določene skupine, zato glede širitvene politike nima izoblikovanega stališča, je pojasnil.

Denis Sarkić