Pojedel ti bom Stop
14. maj 2009 ob 9:30 | Matjaž Košir |Danes zjutraj sem nekomu pojedel stop. Ne poznam ga, ampak dal mi je okoli 50 EUR. Devizni trg (forex) je tudi zaradi možnosti uporabe velikega vzvoda (angl. leverage) največji trg na svetu. Ponavadi forex brokerji svojim strankam ponujajo uporabo vzvoda 1:100. To pomeni, da lahko nekdo z enim zastavljenim evrom obvladuje €100. Zaradi tega je forex zelo privlačen in zelo nevaren hkrati. Mali špekulanti lahko dobesedno čez noč podvojijo vrednost svojega računa, ali pa vse izgubijo. Večina profesionalnih trgovalcev sicer ne uporablja vzvoda, ki bi presegal 1:10.
Zaradi velikega finančnega vzvoda je posebnost Forexa tudi, da skoraj vsi (amaterji in profesionalci) uporabljajo stope. Stop je ime za naročila, ki jih trgovalec nastavi na trg in ga varujejo pred preveliko izgubo (naročila se avtomatsko sprožijo, če izguba postane prevelika).
Ravno zaradi visokega vzvoda se trgovalci zavedajo, da je uporaba stop naročil ključna za dolgoročno preživetje in uspešnost. Za razliko od delniškega trga, kjer lahko investitor počaka da se neka delnica spet obarva zeleno, trgovalci na forexu nimajo tega razkožja. Zaradi teh svojevrstnih lastnosti (visok vzvod in univerzalna uporaba stop naročil) je t.i. ’stop hunting’ (lovljenje stopov) na forexu vsakdanja praksa. Za mnoge trgovalce ima ’stop hunting’ pomensko negativno konotacijo, a je to kljub temu povsem legitimna trgovalna strategija. ( Za poznavalce naj omenim samo, da se ’stop hunting’ v tem članku ne nanaša na istoimensko poslovno prakso nepoštenih forex brokerjev.)
‘Stop hunting’ je ‘umetnost’ pobiranja denarja šibkim trgovalcem. Enako kakor lahko v partiji pokra močnejši igralec s povečevanjem vložka iz igre izloči šibke igralce, lahko na forexu veliki špekulativni igralci (investicijske banke, hedge skladi…) čakajo v zasedi in v primernem trenutku s povečevanjem vložka sprožijo moment premika cene. Praksa je zelo vsakdanja in je nanjo treba pri trgovanju na devznem trgu paziti.
Naši možgani težijo k iskanju smiselnega zaporedja in iskanja reda v kaotičnih razmerah. To nagnjenje povzroča, daj e večina stop naročil zbranih v okolici okroglih številk (tečajev).
Slika: EURUSD na 15 minutnem grafikonu
Sedaj se lahko dotaknemo resnično zanimivega dela – kako to edinstveno dinamiko forexa izkorisiti sebi v prid? Obstaja več različnih strategij, kako pri pobiranju stopov slediti velikim špekulativnim igralcem, oz. kako izkoriščati volatilnost v bližini nivojev, kjer je zbranih več stop naročil.
Najbolj razširjeno je podenje za tečajem v t.i. ‘trading zone’. To je območje v obsegu 0,0015 nad in pod tečajem okrogle vrednosti (na spodnjem primer GBPUSD, 1.5100 +/+ 0,0015). Strategija je sila preprosta, zahteva le cenovni grafikon in kakšen dodaten pripomoček (recimo drsečo sredino). Če se tečaj GBPUSD približuje okrogli vrednosti 1.5100, se ob vstop u v ‘trading zone’ pri 1.5115 z veliko verjetnostjo pričakuje, da bo tečaj (ker se pričnejo sprožati stop naročila) zanihal do 1.5085.
Slika: GBPUSD na minutnem grafikonu
Logika je enostavna - ko se tečaj približa okroglim vrednostim, prevzamejo vodstvo veliki špekulativni igralci in pričnejo tečaj na silo potiskati v smeri te vrednosti. Ker nimajo vpogleda v dejanski obseg stop naročil pri teh nivojih ne vedo, ali bodo uspešni pri vsakem poizkusu, vedo pa da so lahko s sistematičnim izkoriščanjem teh priložnosti uspešni na daljši rok. Enako lahko trgujejo tudi ‘mali špekulanti’.
Temu se v zadnjem času s sebi prilagojeno zgoraj opisano strategijo posvečam tudi sam. Predvsem mi takšen način trgovanja ustreza osebnostno - lovljenje stopov sicer ponuja le majhne nagrade, a je zato odstotek uspešnih poslov daleč večji, kakor pri večini drugih trgovalnih strategijah na valutnem trgu.
Matjaž Košir
Avtor je analitik v trgovalni ekipi TradePort, Poteza d. d.
14. maj, 2009 ob 9:37
»O PODOBNOSTI MED SICILIJO IN SLOVENIJO
»Pri nas je zadnje čase slišati predvsem pištole. Po vrsti padajo ključni menedžerji in nadzorniki. Visoko na seznamu prioritet je RTV , obeta se zakon v korist državnih univerz. Ko je stvar tako daleč, da rektorji “svojim” profesorjem grozijo z odpovedjo in sodiščem, če bodo ocenili učni načrt “konkurenčne” fakutete, je čas, da se zamislimo. Stoletja dolgo so se univerze bojevale za akademsko svobodo in prost pretok znanja, zdaj pa se vedejo kot socialistični mastodonti, ki lahko preživijo le na račun visokih carin za konkurenčno blago.
Še v nečem sta si Sicilija in Slovenija podobni. Stari vzorci obnašanja so trdoživi. Slovenija je polna sledi podobnega totalnega obračuna z nasprotniki. Sedanje stanje ima številne elemente tistega obdobja. Tu so razdraženost, ki ga povzroča gospodarska kriza, prestrašeno in pohlevno ljudstvo, brezkompromisni borci za oblast. Zakaj bi koalicija odpravljala krizo, če jo lahko uporabi za revolucionarni prevzem oblasti? Njihovi dedi so to naredili in obneslo se jim je.
Če je v 40 letih prejšnjega stoletja šlo za tragedijo, se nam danes dogaja farsa. Pametni ljudje, v nasprotju z večino Slovencev, ki pridejo na volitve, bi se iz preteklosti kaj naučili
P.Lah, v Financah, 14.5.09
14. maj, 2009 ob 10:14
Kje so vsi moji profiti od NE_vlaganja po nasvetih borzijancev??
No, vsaj izgube nimam :D
14. maj, 2009 ob 11:45
“Enako kakor lahko v partiji pokra močnejši igralec s povečevanjem vložka iz igre izloči šibke igralce…”
in kje so ekonomska, gospodarska in druzbena dodana vrednost spekuliranja na forexu, g. kosir (pa ne mislim na vas zep)?
take igrice naj bi bile gonilo sveta? saj bi dodal ROTFL, pa je prevec tragicno.
14. maj, 2009 ob 14:21
Tebi muvodrom in ostali yapijevski zalegi, bi se podala specializacija v kamnolomu…
14. maj, 2009 ob 16:30
Če bi se kaj naučili iz krize, potem bi prepovedali zaslužkarstvo z virtualnimi posli oz. z posli, ki nimajo NIKAKRŠNE veze z realnostjo.
14. maj, 2009 ob 17:08
@MK podobno, kot se lovijo izvršilne cene z namenom izogiba exercisa opcij…zanima me kako si dobil trading zone? - na podlagi česa si jo ocenil…
14. maj, 2009 ob 21:01
Na bruhanje mi gre.
14. maj, 2009 ob 22:32
…namesto kamnoloma predlagam tekoči trak v kakšni kitajski sestavljalnici mp3 playerjev. Saj delo krepi.
15. maj, 2009 ob 11:15
Trgovci z novci. “Iz šupljega u prazno”, pravijo bratje Hrvati. Zato pa je prišlo do krize, ker se pohlepni trgovčiči z novčiči niso znali ustaviti. Še en Ferrari, še ena jahta, še eno manekenko za v posteljo. Nikoli dovolj…
15. maj, 2009 ob 14:03
http://www.theworkingworld.org/
15. maj, 2009 ob 15:16
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/odskodnina-v-visini-66-17-mio-evrov.html
16. maj, 2009 ob 1:11
Da ne bo pomote; govor je o (t)istem Igorju Bavčarju, ki je lani z Istrabenzom ustvaril 220 milijonov evrov izgube in ga v minulih letih pri devetnajstih bankah zadolžil do stopnje, ko jim posojil ne more več vračati. Povedano drugače, za vsak osmi evro “minusa”, ki ga je skoraj 52.000 slovenskih gospodarskih družb ustvarilo v letu 2008, je zaslužen Bavčar. Višina lanske Istrabenzove izgube za več kot dvakrat presega recesijsko “luknjo” v zdravstveni blagajni, njegovi dolgovi pa že na ravni krovnega holdinga dosegajo skoraj tri odstotke slovenskega proračuna. Če bi zgolj državnim bankam po nekem čudežu uspelo izterjati njihov delež terjatev v denarju, bi lahko z njim brez težav dve leti financirale vse aktivnosti zavoda za zaposlovanje in izobraževalne programe za vseh 85.000 brezposelnih.
http://www.dnevnik.si/debate/komentarji/1042266941