Peticija akademikov
12. maj 2009 ob 0:47 | Denis Sarkić |Predlog novele zakona o visokem šolstvu je neposreden napad dela slovenske politike in vodstva štirih univerz na Slovenijo in slovenske regije, je na predstavitvi peticije proti omejevanju akademskega prostora zatrdil sociolog Borut Rončević. Dodal je, da slovenski akademski prostor postaja prostor birokratskega omejevanja in ustrahovanja. Rončević, sicer profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in direktor Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto, je na novinarski konferenci glede svojih očitkov o ustrahovanju pojasnil, da se spreminjajo pravilniki, “ki določajo ostre določbe”, in da prihaja do konkretnih ustrahovanj.
Borut Rončević in Janko Kos za Vest o peticiji in ustavnih spremembah:
“Rektor ali rektorica svojega zaposlenega povabita na pogovor in ga postavita pred dejstvo,” je dejal. Pri tem je omenil, da je za pogovor npr. dovolj sodelovanje v nekem uredniškem odboru ali pisanje mnenj za svet za akreditacijo o kakšnem javnem zavodu. Po besedah Rončevića trend zapiranja slovenskega akademskega prostora ne traja le za časa nove vlade, ampak se je začel že pred dvema letoma. “Odgovornost za nastalo situacijo imajo vodstva univerz,” je poudaril in dodal, da so njihova stališča prisotna v predlagani noveli. Obenem je dejal, da je novela visokošolskega zakona škodljiva za slovenski visokošolski prostor in razvojni potencial slovenskih regij in da se bo prava javna razprava o noveli šele začela. Kot je zatrdil, gospodarstvo podpira regijske visokošolske ustanove.
Pri peticiji proti omejevanju akademskega prostora in zapiranju akademskega prostora, je nadaljeval, ni šlo na množičnost, temveč na kakovost, saj jo je podpisalo 50 doktorjev znanosti, med njimi tudi nekaj akademikov. Zato se mu ne zdi smiselno, da bi nadaljevali z zbiranjem novih podpisov. Rončević je še pojasnil, da bodo peticijo danes poslali predsednikom države, vlade in DZ, ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorju Golobiču ter vodstvom vseh parlamentarnih strank.
Tudi akademik Janko Kos je opozoril, da v Sloveniji prihaja do pojavov, ki omejujejo svobodo akademskega izobraževanje. Kot meni, pri 57. členu ustave, ki govori o svobodi izobraževanja, ne gre samo za svobodo tistih, ki se izobražujejo, ampak tudi svobodo tistih, ki izobražujejo. Tem, ugotavlja akademik, mora biti zagotovljena svoboda izbiranja ustanov, na katerih bodo predavali. Te ustanove pa morajo biti odprte in konkurenčne, je dejal in dodal, da predlog novele visokošolskega zakona zmanjšuje odprtost in konkurenčnost. Po Kosovi oceni že ustava v enem od svojih členov implicira ustanavljanje zasebnih univerz. Ob tem je zatrdil, da kakovosti zasebnih univerz ne morejo ocenjevati predstavniki državnih univerz, saj gre pri tem za navzkrižje interesov.
Kos je ocenil, da je kakovost univerzitetnega študija vedno problematična, a je ob tem opozoril, da so pomanjkljivosti tudi na državnih univerzah. Pri tem je omenil slabe pogoje dela, odhajanje dobrih profesorjev in osip študentov. Kot je prepričan, bi bilo treba spremeniti maturo, ki ne sme biti vhodnica za univerzo. Namesto tega predlaga uvedbo sprejemnih pogovorov. Na vprašanje, koliko je peticija, ki jo je med drugim podpisal tudi kandidat SDS na evropskih volitvah in bivši minister za šolstvo Milan Zver, povezana s politiko, je Kos odgovoril, da ni povezav s politiko in da pri podpisnikih ne gre za politično-ideološko enovito skupino. Zdi se mu pa dobro, da jo je Zver podpisal, je dejal in dodal, da bi bilo dobro, če bi jo podpisal tudi sedanji minister za šolstvo Igor Lukšič.
Borut Rončević in Janko Kos v odgovorih (v celoti za sladokusce):
Glede predlogov desetih ustavnih sprememb, ki jih je v soboto predstavil predsednik SDS Janez Janša, pa je Kos dejal, da se strinja s predlogom o spremembi državnega sveta v svet pokrajin. Prav tako se strinja s tem, da je treba omejiti moč in oblast sodnikom. Dodal pa je še, da bi bilo treba “izbrusiti” ustavo tudi v delih, ki govori o šolstvu in izobraževanju.
V peticiji med drugim podpisniki z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da “nekateri centri moči” v zadnjem času poskušajo omejevati akademsko svobodo in zapirati akademski prostor. To se po mnenju podpisnikov izraža v njihovem nasprotovanju širjenju visokošolske mreže v slovenska regijska središča; “v prepovedovanju zaposlenim na univerzah, da svobodno sodelujejo z novimi akademskimi ustanovami; v predlogu zakona o univerzi, ki so ga pripravila vodstva štirih univerz z očitnim namenom, da si zagotovijo privilegiran in monopolen položaj v akademskem prostoru, vse druge pobude pa grobo zatrejo”. Prav tako se omejevanje akademske svobode izraža “v nerazumljivi zadržanosti do projekta Evromediteranske univerze, ki jo je soustanovilo 115 ustanov iz 32 držav; in v gonji ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter vodstev štirih univerz proti Novi univerzi”.
Peticijo so med drugim podpisali pisatelj Drago Jančar, predsednik Zbora za republiko Gregor Virant, ekonomist Ljubo Sirc, nekdanji direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Janez Šušteršič, nekdanji ustavni sodniki Peter Jambrek, Lovro Šturm, Tone Jerovšek in Janez Čebulj, zgodovinar in predsednik programskega sveta RTV Slovenija Stane Granda, sociolog Frane Adam, urednik Nove revije Brane Senegačnik, komunikolog Peter Lah in profesor na Filozofski fakulteti Boštjan M. Turk in ekonomist Rado Pezdir.
Peticija proti omejevanju akademske svobode in zapiranju akademskega prostora:
Podpisniki peticije odločno nasprotujemo omejevanju akademske svobode in zapiranju slovenskega akademskega prostora.
Svoboda znanstvenega, raziskovalnega in pedagoškega delovanja je nujna sestavina sodobne demokratične družbe, saj z njeno pomočjo
- razvijamo ustvarjalnost posameznikov v njihovo lastno in širšo družbeno korist
- lokalne in regijske skupnosti izboljšajo kakovost bivanja svojih prebivalcev
- prispevamo k odprti civilni družbi in konkurenčnemu gospodarstvu ter tako
- razvijamo na znanju temelječo družbo.
V zadnjih letih so pobude s strani visokošolskih učiteljev in raziskovalcev, lokalnih skupnosti in gospodarstva pomembno prispevale k odpiranju in večji širini slovenskega visokošolskega prostora. V več regionalnih središčih so se razvile nove visokošolske in raziskovalne ustanove, s tem pa tudi nove razvojne priložnosti, večje možnosti izbire ter možnosti za povezovanje z gospodarstvom. Ti procesi so nujen del spreminjanja Slovenije v družbo znanja in razvojnih priložnosti.
Podpisniki peticije z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da nekateri centri moči na te strateško nujne procese v zadnjem času odgovarjajo s poskusi omejevanja akademske svobode in zapiranjem akademskega prostora. To se izraža
- v njihovem nasprotovanju širjenja visokošolske mreže v slovenska regijska središča,
- v prepovedovanju zaposlenim na univerzah, da svobodno sodelujejo z novimi akademskimi ustanovami;
- v predlogu Zakona o univerzi, ki so ga pripravila vodstva štirih univerz z očitnim namenom, da si zagotovijo privilegiran in monopolen položaj v akademskem prostoru, vse druge pobude pa grobo zatrejo;
- v nerazumljivi zadržanosti do projekta Evromediteranske univerze, ki jo je soustanovilo 115 ustanov iz 32 držav;
- v gonji ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter vodstev štirih univerz proti Novi univerzi.
Nesprejemljivo je, da akreditirane visokošolske institucije postajajo »kolateralna« žrtev ali celo glavna tarča političnih obračunavanj. To namreč pomeni nedopusten poseg v akademsko avtonomijo, svobodo izobraževanja, znanstvenega raziskovanja in združevanja.
Če se tem težnjam ne upremo, lahko akademska sfera postane žrtev monopola redkih izbrancev brez vsake družbene odgovornosti, vse druge pa se bo onemogočalo ali celo izbrisalo. Posebno zastrašujoče je, če bodo kriteriji za to politični, kot je že predvidel predlagani Zakon o univerzi, ki bi celo odločitev o ustanovitvi zasebne univerze prepustil vsakokratni parlamentarni večini.
Zapiranje in omejevanje visokošolskega prostora ne bo v ničemer prispevalo h kakovosti slovenskega visokega šolstva, temveč prav nasprotno – naredilo ga bo zaprtega, togega, težje dostopnega in nesposobnega za sodobne izzive. Zato podpisniki peticije ocenjujemo opisane težnje kot izrazito škodljive ne samo za razvoj slovenske znanosti, temveč tudi družbe kot celote.
Podpisniki peticije:
Denis Sarkić
12. maj, 2009 ob 7:41
Oboževalci lika in dela ministra za visoko šolstvo bodo seveda najostreje napadli to peticijo akademikov.
12. maj, 2009 ob 8:34
Ne, novinarji so tisti, ki ne smejo podpisovati peticij, akademiki to lahko počnejo.
12. maj, 2009 ob 8:38
Ta peticija je navadno prodajanje banan! Sem zaposlen v okviru Univerze v Mariboru in nikakor ne sprejemam očitka, da se zavira regionalizacija. Naša univerza je ustanovila fakultete v Celju, Krškem, Brežicah in Velenju. Poleg tega imamo tudi fakulteto v Kranju, zaradi pomankanja sredstev se je začasno ustavil projekt v Murski Soboti. Na vseh teh lokacijah se izvaja reden študij (ne plačljiv), na še več lokacijah izvajamo izredni študij. Razlika med javnimi univerzami in privatnimi v financiranju je velika. Če na javnih univerzah pričnemo z novim študijem ali ustanovimo novo fakulteto, je le ta finacirana še le ko dobimo prve diplomante, privatna pa že v prvem letu preko koncesije. Ogromna razlika.
Akademska svoboda in konkurenčna prepoved je druga tema, ki jo načenja ta peticija. Posamezniki, ki bi želeli predvsem zaslužiti, bi se vozili od ene lokacije do druge, od ene “šole” do druge in “prodajali”-podajali znanje. Kdo bo pa raziskoval in kdaj?! In kako bomo potem na znanju temelječa družba? Občutek imam,da se v Sloveniji dviguje povprečna stopnja izobrazbe in zmanšuje stopnja znanja. Ni negativnih ocen v osnovni šoli, ponavljan v srednji in uredba o finaciranju univerz je vezana na to koliko študentov diplomira. Konkurenčna prepoved velja v vseh državah ne samo pri nas s tem, da se tudi zelo pazi na to kaj zaposleni na univerzah počnejo tudi preko podjetji, ker se s takšno dejavnostjo financirajo univerze tudi do 50 in več odstotkov.
Takšno kričanje bo trajalo samo tako dolgo, dokler se ne ustanovi nekaj”zavodov”, ki bodo tudi z konkurenčno prepovedjo blokirale druge. Čudoviti primir je Univerza v Novi Gorici in sedanji minister dr. Žekš. Z bivšim ministrom je kot predsednik SAZU miniral javno šolstvo in ker je bil priden “vojak” dobil “univerzo”, takoj za tem je trobil v isti rog kot ostale univerze in izdal dr. Zupana (naj slabši minister kadar koli). Zame je dr. Žekš ne samo izdajalec temveč tudi oseba, ki je izrabila SAZU za osebne cilje, tako kot ti podpisniki izrabljajo zgornji papir.
12. maj, 2009 ob 13:10
Top Lista Podrealista
12. maj, 2009 ob 14:07
A je mogoče med temi kakšen vojščak, ki ne Janšev?
12. maj, 2009 ob 14:07
Ki ni Janšev?
12. maj, 2009 ob 14:59
Najboljši del peticije je una aplikacija Scribd - tko mislim - tehnično zanimivo. :)
Gor podpisan pa šodr od folka!
12. maj, 2009 ob 15:39
MITJA globokoumno pravi: “Občutek imam, da se v Sloveniji dviguje povprečna stopnja izobrazbe in zmanjšuje stopnja znanja.”
Nisem zaposlen v okviru univerze, pa kljub temu nimam le občutka, temveč vem, da je znanja vse manj. K temu v veliki meri prispeva tudi mariborska univerza, ki si kar naprej izmišljuje neke nove študijske smeri in jih izvaja že skoraj v vsaki vasi, vse zaradi lahkega zaslužka. Ni pa ji mar, če kdo sploh potrebuje njene “strokovnjake”.Na takih dislociranih visokoh šolah pa menda lahko predava že vsakdo, ki ima pet minut časa.Nekaj takih primerkopv celo osebno poznam.
12. maj, 2009 ob 16:20
….ufff, končno se lahko strinjam z Mefistom.
…no, v glavnem.:-)
12. maj, 2009 ob 17:54
Akademiki, prosim vas :)
Grem na Zmajski most, bom peške učil plavat.
In lizal lizike :)
12. maj, 2009 ob 17:55
Ja, res je, top lista :)
13. maj, 2009 ob 8:50
MEDEK, zate bo že dovolj naporno, če boš lizal le lizike!
13. maj, 2009 ob 10:41
Mefisto delno se strinjam, da tudi UM pri tem ni imuna, razlog je način finaciranja. Vendar to kar je bilo ustanovljeno na novo je bilo ZELO potrebno. Panoge kot so energetika, logistika in turizem so bile nujno potrebne in to je bilo ustanovljeno na novo. Veliko študijskih programov je napihjenih na vseh univerzah zaradi nizkih plač, ki bi jih drugače dobili zaposljeni. Doktor znanosti z objavami v vrhunskih znanstvenih revijah ne more dobiti 12k € plače in zato se to na takšen način to popravi (20% nadobremenitev), problem se pojavi potem ko bi se moral upokojiti. Takrat ugotovi, da bi mu prejemki padli na 1/4 in se ne upokoji (ustavna pravica do dela), kaj to pomeni za družbo znanja ni potrebno pojasnjevati. Univerze dobijo denar po formuli ne glede na število zaposlenih oz. višino njihovih plač, zato je Virantovo vključitev univerze v sistem javnih uslužbencev neumnost. Ko se sindikat pogaja z vlado o povišanju plač (delodajalci so rektorji ne vlada) in recimo to doseže, dodatnega denarja za povišanje plač država ne zagotovi, kot na primer pri zdravnikih ali učiteljih v osnovnih-srednjih šolah, denar se dobi po formuli, ki je enaka kot prej.
13. maj, 2009 ob 10:55
Rdečuhi mislijo, da lahko pišejo peticije samo oni in so prepričani, da so peticije namenjene samo proti tistim, ki ne spodbujajo nestrpno balkansko-komunajzersko kulturo…………
13. maj, 2009 ob 16:16
Mitja iz Maribora, hvala za pojasnila!
Itak sem tole družbico, ki jo vodi Rončević, imela na sumu, da jim gre samo za denar iz državne blagajne, seveda, kajti od naivnih študentov, ki jim gredo na limanice njihovih zasebnih velefakultet(in bodoče Jamrek_Šturmove Nove univerze), oz. njihovih ubogih staršev, najbrž izcuzajo premalo cvenka…. Lahko ugibamo, kaj jih žene v ta protest: najbrž je Rončević/Makarovićev FUDŠ tik pred finančnim zlomom, saj so doslej krepko molzli novogoriški HIt, ta pa je zdrsnil v globok minus: Alora: nič več naročil za raziskavice, nič več plačice v žepke profesorjev! ( študenti so jim itak šljakali zastonj… ) Torej: čimprej narediti nove programe in zajahati državne jasli.
13. maj, 2009 ob 16:52
ANGIE, se bojiš, da bo za FDV zmanjkalo denarja?
13. maj, 2009 ob 17:29
… potem Grims ne bo mogel skracati doktorata.
16. maj, 2009 ob 1:22
Če delovne pogodbe omejujejo akademsko svobodo poklicanih posameznikov, jih kot svobodni posamezniki lahko prekinejo. Ampak v takem primeru bi se odpovedali zajamčenim plačam. Prav zajamčene plače pa naj bi jim v idealnem scenariju omogočale udejanjanje polne akademske svobode zunaj službe, za katero so plačani. Če dopustimo možnost, da vsaj kdo od teh prizadetih udejanja zunajslužbeno akademsko svobodo za plačilo, za dodatni zaslužek, se vse skupaj zvede na to, da naj bi iz državnega proračuna financirali zasebno zaslužkarstvo.
http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042267070
16. maj, 2009 ob 1:23
Nekaj podpisanih je, kolikor vem, vpletenih v to Novo univerzo. Ta projekt je v njihovem posebnem interesu. Zastopajo torej svoj posebni interes. Lepo in prav — dokler tega ne travestirajo v družbeni interes. Neokusno se mi zdi, da zavrtost takega parcialnega interesa predstavijo kot obči problem “zapiranja in omejevanja visokošolskega prostora” na Slovenskem.
Če je ta njihova Nova univerza tako občutljiva za spremembe na resornem ministrstvu, kot trdijo podpisani, je to najverjetneje tako zato, ker je bila od vsega začetka odvisna od politične volje in naklonjenosti na ministrstvu. Če delaš politične projekte ali, morda natančneje, izobraževalne projekte s politično zaslombo ali podporo, se ne razburjaj, če politična nihanja tak projekt zamajejo. Če bi projekt stal na trdnih pravnih in strokovnih osnovah, bi ga takšna nihanja težje prizadela. Če bi ga “politika” potem vzela za tarčo, bi bil to škandal. Toda Jambrek in podobni mi niso videti kot ljudje, ki bi se zaradi česa takega lahko prvi in najbolj škandalizirali.
http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042267070
16. maj, 2009 ob 1:23
V tem dokumentu prihaja do izraza veliko tistega, kar je v teh časih najbolj narobe. Prepričanje, da zakoni veljajo za ene, za druge pa ne. Prepričanje, da je svoboda enih pod zakoni, za druge pa nad zakoni. Prepričanje, da je politična moč za to, da služi posameznim in posebnim interesom, in da je oblast dobra dotlej, dokler služi tvojim interesom. Ko služi kakim drugim posameznim in posebnim interesom ali, kar je hipotetično mogoče, javnemu, občemu interesu, pa se prikažeš za žrtev in postaneš načelen. Prepričanje naposled, da je družbeno bogastvo tu le za to, da si ga sprivatiziraš in prilastiš, in da je država tu zato, da financira tvoje zasebno dobičkarstvo. Strinjam se, da za kvalitetno visoko šolstvo to ni dobro.
http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042267070