Samoupravljanje s temelji marksizma
7. maj 2009 ob 11:15 | Matjaž Vizjak |Primerjave, koliko je višje število barvnih televizorjev leta AD 2009, posebej LCD, mikrovalovnih pečic, pa pralnih in sušilnih strojev, število osebnih avtomobilov na prebivalca, število letalskih potnikov v prekomorske dežele ipd., s stanjem pred tremi desetletji, v AD 1979, pametnemu ne povedo nič, odstotki in razlage, posebej politične, pa so veličastni.
Živimo slabše kot smo nekdaj: Dejstvo je, da večina prebivalcev Slovenije, živi AD 2009, v liberalnem kapitalističnem gospodarstvu slabše, kot so živeli AD 1979, pred tremi desetletji, v samoupravnem socializmu in znotraj SFRJ. Premetavanje besed kot so komunajzarji, zločinci, pojdite v severno Korejo (nič več s Švabićem v Philadelphijo?), povedo več o anonimnih zmerjavcih kot o nas, ki smo pod svojimi zapisi podpisani z imenom in priimkom.
Kot novinar sem imel vse poklicno življenje srečo. Če primerjam javne izjave nekaterih kolegov, kako so v prejšnjem režimu pisali, seveda, proti svoji vesti, samo za čast in denar, hvalnice samoupravnemu socializmu, marksizmu in Titu, sem sam vedno, hvalabogu, pisal v skladu s svojim prepričanjem. Ne s sprotnim, ampak ves čas istim. Drugače ne bi mogel, tudi ne bi znal in ne bi hotel. Bi se pa v življenju lotil česa drugega.
Nekaj prispevkov mi nekateri uredniki, jasno, nekateri bolj papeški od papeža, vsi imajo svoja imena in priimek, niso objavili, nekajkrat sem doživel po enomesečen berufsverbot in večkrat sem šel na zagovore k politikom, ki jih ni danes nikjer, in jih je prejšnji režim, po njihovem, utesnjeval, ali pa se prebarvani, danes obračajo proč od svoje rdeče preteklosti in mene, ki jih spominjam nanjo. Slaba vest, kaj drugega? Se ne obremenjujem s tem.
Po osvoboditvi sem dal skozi lustracijo, ki je uradno v Sloveniji nismo imeli, danes bi temu pojavu rekli nekompatibilnost s povolilno preporazdeljeno razdelitvijo strankarskih moči in kadrov. In brez sleherne odpravnine, seveda. Kar sem takrat pisal, pa sem napisal po svoji vesti in objavljal v nizkonakladnih časopisih leve provinience. Demokracija po slovensko pač! Tudi okej.
Resnična svoboda je stanovati, biti na toplem: Standard niso samo televizorji, mikrovalovke, pralni in sušilni stroji, število osebnih avtomobilov na prebivalca, izdelki, ki jih kupujemo na vsakih nekaj let, standard so in so predvsem mleko, kruh, olje, meso, transport, stvari, ki jih kupujemo in plačujemo dnevno. Po tridesetkrat na mesec. Reči s praznim želodcem in s položnicami v žepu, ki niso in ne bodo plačane, ker nimajo biti s čim, da vlado in njenega predsednika gleda, kar ga pač, ni izraz svobode, ampak njen demokratični skromen surogat, metanje peska v oči! Resnična svoboda je stanovati, biti na toplem, jesti, hoditi v šolo, iti k zdravniku, ko si bolan, predvsem pa – imeti delo! Imeti občutek, da tvoje znanje in tvoje roke nekdo potrebuje, da si koristen član skupnosti, ne pa lenuh in zajedavec!
Brez Jugoslavije ne bi bilo Slovenije, ampak le Ljubljana z okolico in še ta samo del nečesa. Požrešnih sosedov nam ne/ni manjka/lo. Pomemben kos Slovenije, Primorsko, smo Sloveniji po drugi svetovni vojni priključili kot del Jugoslavije. Izbojevala ga je slovenska in druga jugoslovanska partizanska vojska, njegovo priključitev pa so priznali zavezniki, ki so bili zavezniki partizanov. Os je Slovenijo le razkosala in si jo razdelila. Pajaci, ki so menili, da jim bo nekdo (zavezniki – le zakaj?) po vojni podarili samostojno (po možnosti, še veliko) Slovenijo, zato, ker je to lepo in bi bilo tako prav, in ker so ves čas vojne previdno molčali, se šolali v Italiji in po različnih stanovanjih, za zapahnjenimi polknicami, modrovali, kaj bi bilo, če bi bilo, potem pa ustanovili, s tradicionalnim velikim kregom med seboj (pa jaz gospod, pa ti gospa, pa kdo bo vozil šajterga …) nekakšen nerodni svet, ki bi za slovensko vojsko uporabil kar (še enkrat) preoblečene domobrance s, z, nečem pač, na kapah!
Zavezniki pa, seveda, na drevo, in vse igrače s sabo, in ga bodo, s samostojno Slovenijo vred, priznali. Ja, pajade. Malo morgen!
Krvavi razpad ni bil neizbežen: Jugoslavija je razpadla, ker je opravila svojo zgodovinsko nalogo! Lahko bi jih opravila še kaj. Vendar, za opravljeno delo ji ni nič potrebno biti sram. Da je razpadla v krvi, bo zgodovina nekoč povedala, kdo je to hotel, nenazadnje saj bedakov, tudi v nekdanji Jugi, ki so menili, da izpolnjujejo svojo voljo in voljo vojnevoljnih volivcev, nikoli ne zmanjka, in jih tudi tokrat ni! Niso neka jugoslovanska posebnost, najdete jih lahko povsod! In, če je Evropa sprejela v naročje strgani Bolgarijo in Romunijo, bi lahko tudi Jugoslavij. Še pravočasno in pred krvavim razpadom. Zakaj je ni, in zakaj jo šele sedaj sprejema in po kosih, ve dosti gospodov iz visoke evropske in svetovne politike! Slovenci bi imeli znotraj Evrope v evropski Jugoslaviji zanesljivo iste pravice kot jih imamo sedaj, še več: ne bi imeli samo sedem poslancev, naš glas bi drugače odmeval v Bruslju! Morda pa je ravno to vzrok.
Obe veliki gospodarstvi, socialistično in kapitalistično, sta proizvajali za trg, čeprav je socialistično proizvajalo za zadovoljevanje potreb (zaenkrat basen o kislem grozdju), kapitalistično pa (že) za (vedno višji) profit! V proizvodnji je (bil), kot vemo, uspešnejši kapitalizem, v zagotavljanju socialnih pravic pa socializem. Temeljno pa sta se razlikovala po lastništvu nad proizvajalnimi sredstvi, zato je socializem toliko lažje prisluhnil potrebam ljudi. V socializmu ni bilo potrebno, da je vsako podjetje uspešno, uspešni so morali biti kot celota, in dolgo so bila. Dolgo je bila Jugoslavija ena od držav z najvišjo gospodarsko rastjo.
Demokratično izbiranje med paketi Karitasa in Rdečega križa: Kaj so danes glavni očitki (pokojnemu) socializmu? Da ni bil demokratičen! Prav, toda demokracija je lahko sila izmuzljiv pojem. Če je demokracija možnost izbire, da si, ko si lačen, izbiraš, ali greš po paket h Karitas ali k Rdečemu križu, in/ali, da greš s stoenko na konec Tržaške in tam kupiš kavo, riž in kavbojke, ali pa imaš za vogalom vsega poln BTC, sam pa nimaš denarja, da bi se najprej zapeljal tja, in nato tam kupil otrokom in sebi kaj več kot nič brez kruha in sirove luknje! Sicer pa: koliko nas izkorišča svobodo besede v teh klepetalnicah? Sto? Dvesto? Tisoč? Tisoč Slovencev morda. Iz vse Slovenije, Argentine, Avstralije, Kanade in Amerike! Stokrat toliko je vpisanih na sezname zavodov za zaposlovanje in jim zanesljivo ni v posebno dušno uteho, da ne bi rekli: khm gleda tak sistem, pa tako demokracijo! Delal bi rad!
Socializem z družbenim lastništvom nad proizvajalnimi sredstvi je propadel, ker v svetovni delitvi ni zmogel držati koraka s kapitalistično konkurenco. Kot bi propadel tudi sleherni kapitalist, ki bi imel, pogojno, za delavce mehko in razumevajoče srce, in ne bi, kot njegov konkurent, svojih delavcev silil brez plačila delati preko delovnega časa, pa ob sobotah in v nedeljah!
Vas mika delati za pest riža na dan? Kmalu bomo vsi: Vsak naj bi delal, kar najbolje zna, ker bi z dobro organizacijo dela proizvajal najhitreje in največ, vse drugo naj kupi. Šlo bi, če spet ne bi bilo Marxa z družbeno priznanimi stroški. Teh že nekaj časa ne določa več združena zahodna Evropa z razmeroma razvitim čutom za socialo, tudi Amerika ne, kjer delavci razumejo obvezno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kot nezaslišano vmešavanje države v njihovo zasebnost, danes cene, ki so (še vedno) denarni izraz družbeno priznane vrednosti, določajo Azijci, ki so jim celotno proizvodnjo, z nenasitno željo po ekstraprofitih, vsilili prav Američani in Evropejci! Azijci delajo za pest riža 18 ur na dan in oni določajo ceno, počasi pa tudi že ceno dela Američanom in Evropejcem.
V enem delu svojega delovnega časa (delavec) vrača mezdo, ki mu jo plača kapitalist, in ta del dela imenuje Marx potrebno delo. Potem pa mora (delavec) delati še dalje in v tem času producira za kapitalista presežno vrednost, katere precejšen del sestavlja profit. Ta del dela se imenuje presežno delo.
Kapitalist je zainteresiran, da bi bil delovni dan kar se da dolg. Čim daljši je, tem več presežne vrednosti producira. Delavec pa čisto pravilno občuti, da se mu krivično odvzema vsaka ura dela, ki jo napravi več, kakor je potrebno, da povrne svojo mezdo; na svojem lastnem telesu mora občutiti, kaj se pravi predolgo delati. Kapitalist se bori za svoj profit, delavec pa za svoje zdravje, za nekaj ur dnevnega počitka, za to, da ne bi samo delal, spal in jedel, ampak se lahko tudi sicer uveljavljal kot človek. Mimogrede bodi omenjeno, da ni prav nič odvisno od dobre volje posameznih kapitalistov, ali se naj spustijo v ta boj ali ne, kajti konkurenca sili celo najbolj človekoljubne med njimi, da se pridružijo svojim kolegom in uvedejo prav tako dolg delovni čas kakor le-ti. (Engelsova recenzija Marxovega Kapitala, napisano marec 1868, založnik: Cankarjeva založba, MEID, IV. zvezek, 1968).
Države nimajo hranilnih knjižic in denarnih vlog v njih: »Kupuj angleško!« »Zeleni švedski paradižniki so boljši od tunizijskih!« »Pomagam Hrvaški!« »Kupujem slovensko blago!« Malo morgen! Z nizko plačo, ki jo dobivam(o), kupujem(o) predvsem poceni, poceni pa je vse azijsko, še nekdaj trnovska solata je sedaj uvožena od bogve kje.
Od vse te silne industrijske proizvodnje, ki jo je zahodni kapital preselil, in jo še seli, v Azijo, je v Ameriki in Evropi ni ostalo dosti. Cvet evropske buržoazije, bančniki, si izmišljajo vedno nove t. i. finančne produkte. Ništrc, zavit v celofan in prevezan z mašnico, dokler zadnji v vrsti ne ugotovi, da so si vsi pred njim že kupovali in prodajali ta nič, in še bogato zaslužili zraven, njemu pa je ostal v rokah črni Peter! Tega lahko odkupi država, ta pa nima hranilne knjižice in na njej položenih milijard. Z enakim denarjem kot so bančniki povzročili svetovno krizo, države zdravijo bolezen. Enako z enakim, in ker so vsote vrtoglave, države zdravijo z manj. Z manj enakega proti enakemu. Prav po homeopatsko!
Ob krizah izbruhne družbena epidemija, ki bi se vsem prejšnjim dobam zdela nesmiselna - epidemija hiperprodukcije. Družba zdrkne nenadno nazaj v stanje trenutnega barbarstva; zdi se, kakor da sta ji lakota in splošna uničevalna vojna spodrezali vsa življenjska sredstva; zdi se, kakor da sta industrija in trgovina uničeni, in zakaj? Zato ker ima družba preveč civilizacije, preveč življenjskih sredstev, preveč industrije, preveč trgovine. Proizvajalne sile s katerimi razpolaga, ne pospešujejo več razvoja buržoaznih lastninskih odnosov; nasprotno, postale so presilne za te odnose, ti odnosi zavirajo njihov razvoj; in kakor hitro premagajo proizvajalne sile to oviro, spravijo v nered vso buržuazno družbo, ogrožajo obstoj buržoazne lastnine. (Karl Marx in Friedrich Engels: Komunistični manifest, napisano november 1847 do januarja 1848, založnik: Cankarjeva založba).
Nobene hvale soacializmu. Živel je dokler je mogel, in bilo nam je lepo. Večini. Samo prekratko je trajalo. Skromni socializem za vse naj bi zamenjal kapitalizem, bogatejši za vse, so nam obljubljali. Pa ni! Ravno, ko naj bi začeli trgati velika in rumena jabolka z rajskega drevesa, je prišel mimo bog, in nas vse pregnal iz raje. Prišleke in staroselce!
Oba proizvodna sistema, socialistični, ki smo ga živeli, in sedanji kapitalistični, sta (bila) blagovno in tržno usmerjena, s tem da je prvi delil več, kot je ustvaril, drugi pa je več proizvajal kot je potreboval zase. In res je tudi, da se realni socializem, ki smo ga živeli mi, ni ravno prilegal Marxovemu videnju brezrazredne družbe, kjer naj bi vsak prispeval po svojih zmožnostih, nagrajevan pa bi bil po svojih potrebah, pa še na naravo naj bi pazil ob tem!
Ostajamo praznih rok, z lučjo na koncu tunela. Sonce? Bližajoči vlak? Socializem, ki je bil za večino prijaznejši, nam je spolzel iz rok, kapitalizem pa se nam, kot milo, prav tako skuša izmuzniti iz rok. Kaj nam še preostaja?
Ne določa zavest ljudi njihove biti, temveč narobe, njihova družbena bit določa njihovo zavest. Na določeni stopnji svojega razvoja prihajajo materialne produktivne sile družbe v nasprotje z obstoječimi produkcijskimi odnosi ali - in to je le pravni izraz za isto stvar - z lastninskimi odnosi, v katerih so se doslej razvijale. Iz razvojnih oblik produktivnih sil se ti odnosi spremenijo v njihove spone. Tedaj nastopi razdobje socialne revolucije. (Karl Marx: Predgovor h kritiki politične ekonomije, napisano januarja 1859; založnik: Cankarjeva založba, MEID, IV. zvezek, 1968).
Socializma, kot je bil, zanesljivo ne bo več. In kapitalizma, kot smo ga poznali s konca Tržaške, Celovške in Dunajske, pa iz Münchna, ni in ga ne bo več. Nekaj časa bo še malo drugačen kapitalizem, zanesljivo za vse trši, nato pa … ?
Ne vem. Kdor bi poznal odgovor, bi hkrati dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo, mir in literaturo! Ali pa v obrnjenem vrstnem redu.
Kar je značilno za komunizem, ni odprava lastnine na sploh, temveč odprava buržoazne lastnine. (Karl Marx in Friedrich Engels: Komunistični manifest, napisano november 1847 do januarja 1848, založnik: Cankarjeva založba).
Matjaž Vizjak
P.S.: V soboto bomo večina slavili dan osvoboditve: 9. maja 1945 so vkorakali partizani v Ljubljano in 9. maja 1945 je začela veljati nemška vdaja. 11. maja pa se bomo spomnili bratomornega spopada 1945 v Borovljah, ko so enote slovenskega domobranstva z nemško pomočjo napadle partizanske enote, ki so osvobajale slovensko Koroško. Nacistično in kolaboracionistično vojaštvo, ki je po vsej jugovzhodni Evropi in na naših tleh zagrešilo številne zločine od Grčije naprej, ni hotelo položiti orožja. Balo se je pravične sodbe. Šele krvav spopad in poraz ga je 15. maja končno primoral k vdaji. Tako se je končala II. svetovna vojna v Evropi. Končala se je na naših tleh.
7. maj, 2009 ob 12:41
Še eden izmed niza člankov, gledanega skozi retrospektivo človeka, ki ne ve kako naprej. Leta 1979 v ranjki državi nismo živeli bolje kot v najbolj razvitih državah sveta. Je pa res, da je večino ljudi delalo manj in manj produktivno kot na “gnilem” zahodu. Drugi aspekt je tudi, da je Tito takrat že močno bolehal in ni imel nadzora nad dogajanjem v državi, komunistična zver je jemala svoj konec. Pogledati je treba tudi dalj v zgodovino, vsaj do pomladi narodov in balkanskih vojn. Kakšna država je bila kraljevina SHS? Ena izmed najbolj zaostalih držav v Evropi. Od leta 1848 dalje se je iz tedanje Avstro - Ogrske odselilo cca 25 % slovenske populacija, večina v Nemčijo in ZDA. Poleg tega je treba raziskati sam nastanek 1 internacionale, ter njeno prvotno financiranje. Marx sam je imel zelo slabo mnenje o “podalpskih” Hrvatih in Sbih, ki jih je označeval za zaostale narode, nezmožne razvoja in jim je napovedoval iztrebljenje.
Marx in njegove filozofije so zagovarjale delavstvo samo na papirju, ideje je povzemal tudi Hitler na začetku njegovega vzpona. Komunistična partija Jugoslavije in njen nastanek in vloga pred in po 2 svetovni vojni je pa druga zgodba. 2 svetovna vojna bi se končala z njo ali brez nje, ker v vojni partija ni imela vidnejše vloge. Osebno ne podpiram domobranstva, prav tako pa ne podpiram nasilne komunistične revolucije, zato ker vem kdo jo je globalno financiral in katere elite so stale za njo. Na drugo svetovno vojno je treba gledati širše in raziskovati alternativne vire, ne pa imperialistično ali pa komunistično verzijo dogajanja. Obe razlagi sta pravljica za majhne otroke.
Razvoj v prihodnosti, ter opustitev gospodarstva, ki temelji na brezvrednem papirju, bo povzročila samo 3 industrijska revolucija. Tehnološki razvoj, ki že stoletja razvija napredne tehnologije in ki je zaviran s strani istih elit, ki so financirale večino sranja, ki se dogaja v zadnjih 400 letih, je treba spustiti iz bunkerjev. Senčna elita, ki preprečuje uporabo naprednih energetskih virov mora biti razkrinkana in obsojena. Ljudje, ki so jih ubili, deskreditirali, pohabili, degradirali…in so namenili svoja življenja v razvoj tehnologij, ki bi izničile našo odvisnost od fosilnih goriv je treba spoštovati in jih tudi začeti sploh spoznavati, dojeti da so in obstajajo.
Sistemi prihodnosti, ki ne bodo temeljili na množični proizvodnji, ter na neskončnem izkoriščanju planetarnih surovin bodo pravi sistemi. Lokalna samozadostnost, tako energetska kot prehrambena in širše povezovanje v večje sisteme je prihodnost. Treba je pobrati vse najboljše iz vseh dosedanjih političnih in ostalih sistemov. Sam marksizem ali turbo kapitalizem dokazano ne vodi nikamor. Jaz samo upam , da NWO smradom plan propade in da bo mogoče Zemlja nekoč bolj prijazen planet za vse, ne samo za židovsko, bankirsko, ter ostalo gamad, ki se igra s celim planetom že dolgo časa.
ANTI NWO
7. maj, 2009 ob 12:57
V resnici smo ekonomsko svobodo zamenjali za pest steklenih biserov.
7. maj, 2009 ob 13:14
Čisto spodoben in korekten članek (zaposlil sem se AD 1978) in vse do danes delal vsak dan, teden, mesec, leto; naredil neskončno nadur, ki mi jih ni nihče plačal (neglede na sistem, režim … ) ker je bilo delo pač potrebno opraviti in naročniku predati izdelek.
Primerjava let AD1979 in AD 2009 je kar primerna in ima skupni imenovalec: zadolženost države na glavo prebivalca je na nivoju pred zlomom (Juga se je že zlomila, SVN je tik na tem ).
7. maj, 2009 ob 13:14
Na zdej, spet so (med drugim) Judje krivi … auuu
7. maj, 2009 ob 13:44
Juga se je zlomila, ker ji niso več posojali. SLO pa še vedno dobiva posoljila….. razlika..zlomil se bo “zahodni svet”.
Nogavička daj povej še ti kaj….ali pa se zabavaj dokler bo šlo.
7. maj, 2009 ob 13:56
@EgonAlter
Ne židje na splošno, temveč židovski bankirji…
7. maj, 2009 ob 13:59
@NoMercy: podpri svoje trditve s podatki, drugače pa ne širi laži!
7. maj, 2009 ob 14:01
Tovariš Vizjak se je ravnokar vrnil z partijsko - korejskega obiska in ob meditacujah presvetlega MARXA ENGELSA IN SEVEDA LENINA IN TUDI VELIKEGA JOSIFA;PARDON BATJUŠKE STALINA,izpisal novi komunistični manifest z najnovejšim filozofskim besdnajom, ki bi ga v celoti pozdravil tudi nekdanji slovenski partijski politbiro in seveda še z večjo radostjo F-21.Bravo , tovariš Vizjak.
7. maj, 2009 ob 14:15
@ Damijan: primerjaj DBP_je in ekstrapoliraj posledice padanja BDP - ko gre sposobnost vračanja posojil države navzol in ko doseže stopnjo nesposobnosti je pač na vrsti: vojna, revolucija, razpad, prevzem … malo poznavanja zgodovine in dejanskih vzrokov za vojne in revolucije ne škodi!!
Lahko pa si ogledaš tudi indekse rasti nezaoslenosti, BDP / glavo prebivalca, delež pokritosti pokojninske blagajne z vplačili iz plač, loknjo v zdravstveni blagajni …
7. maj, 2009 ob 14:20
uh,bratomorni spopad se je začel 22.julija.41,ko sta dva pogumna komunista v Tacnu pod Šmarno goro streljala na “okupatorja” v podobi slovenskega orožnika. Svetlemu zgledu so kasneje sledili VOSOvci pod vodstvom Zdenke Kidrič (rojene Armić)
7. maj, 2009 ob 14:39
@obama: začelo se je precej preje: ko je fajmošter tepel tista dva pogumna in vse ostale, ki so šli potem v VOS, jih ni pustil k prvemu obhajilu in/ali birmi …
okoličani (mali in večji kmetje in obrtniki) pa so se nad tem naslajali in jih zasmehovali in njih in/ali njihove starše metali iz služb, ker je pač bila na pohodu recesija in je bilo potrebno imeti “upravičen” razlog za odpust iz službe !!!
7. maj, 2009 ob 14:40
Če se kdo dobro spomni časov ob koncu naše ranjke, bi vedel, da se je bližal čas, ko je bilo skoraj potrebno jesti travo. Vse ostalo je natolcevanje. Če pogledaš malo okoli vidiš, da se predobro živi glede na to, kar se naredi. Izgleda, da si pristaši prejšnjega režima in kvazi socialisti, niso pogledali dnevnikov iz leta 1991; tam se vidi vsa beda prejšnjega sistema …
7. maj, 2009 ob 14:44
@ Pičkolek: in eden teh bednih rezultatov si tudi ti!! (pa nisem nek nostalgik na katerimkoli časom).
7. maj, 2009 ob 15:12
Gospodu Vizjaku še tole:
v zlatih,svetlih časih,tamle okoli AD 1979 smo morali švercat šnops v Italijo,da smo lahko kupli nekaj cementa za popravilo bajte. Nato smo morali zbobnat skupaj vso žlahto s prepusnicami,da smo omenjeno dobrino pripeljali v žlahtni socializem. Pri tem so nas žlahtno zajebavali srbjanski carinarji..
PS: cement je bil seveda Anhovski,v Italiji prepakiran (beri “opran”) preko udbovskega podjetja in prodan uživalcem socialističnega raja nazaj.V socialističnem raju cementa za rajo namreč ni blo..imetniki rdečih bukvic so bli izjema
PS2: pod “raja” - moj nono Prekomorec,mladoletni oče v lagerju
7. maj, 2009 ob 16:04
Vizjak in približno polovica drugih slovenskih državljanov se te dni, ko k nam prihaja gospodarska kriza z recesijo in depresijo lahko upravičeno veseli, ker to pomeni vračanje v čase titoslavije, ko je bila kriza permanentna in je bila tudi cca polovica Slovenije zadovoljna.
Za domovino s Titom naprej, tovariš Vizjak
7. maj, 2009 ob 16:08
@obama
Mi smo pa takrat v trstu kupovali cunje, hrano,…, skratka vse, kar je bilo tam ceneje ali pa se pri nas ni dobilo. Na meji nas niso nikoli zajebavali “srbijanski cariniki”. Če si rabil kaj večjega, si pač napral propustnice. Lire pa smo kupovali na pokriti tržnici, tam so Tržačani kupovali dinarje, da so lahko k nam hodili po bencin, meso, na kosila v gostilne,…
Vidiš, kako različne poglede na življenje imamo ;)
7. maj, 2009 ob 19:34
G.Vizjak in njemu podobni imajo seveda vso pravico ustanoviti novo KP Slovenije in se pognati v boj za oblast in svetlo bodočnost. Zakaj ne bi mladi rodovi še enkrat prebrodili vso gnojnico komunističnih rajev na zemlji. Pač nisem imel sreče, da bi se mi takratno vzdušje prilegalo.
lp
7. maj, 2009 ob 19:58
Ne razumem vse te nostalgije po starih sistemih. Stari režimi še takratnih problemov niso rešili, kaj šele da bi se spopadli z novimi kot jih imamo danes. Kljub temu pa vam povem, da se spremenilo ne bo nič, ker naš ljubi turbo kapitalizem je trdovratna reč. Precej zastarel sistem, vendar ga tisti, ki bi ga lahko zamenjali, ga seveda ne bodo, ker njim kapitalizem ne povzroča problemov. Problemi je pojavijo pri najmanjši enoti kapitalizma (delavcu), ki sedaj v času krize strada. Debeli kapitalist z visokim cilindrom pa kadi cigaro in se veseli, kako njega noben ne mori z gospodarskimi problemi, saj imamo za to politike. Lutke, ki prevzamejo odgovornost reševanja problemov nase, čeprav bodo spremembe zgolj minimalne. Medtem pa je lahko prdec debelega kapitalista usoden za delavca…ali tisoč. Svoboda izbire, ki jo nudi demokracija je zgolj navidezna. Demokracija je samo zavesa, ki prekriva pravo igro. Pravo igro, ki jo igrajo le ljudje, ki so pravi “lastniki” našega sveta.
Hustle up =)
7. maj, 2009 ob 20:25
meni je vseeno kaj si kdo mmisli - da le davke in položnice redno in pravočasno plačuje.
Če pa kdo misli, da naj bo moj prav tak kot njegov, naj pa plača moje davke in položnice :D :P
za vse ostalo so pa volitve :)
7. maj, 2009 ob 20:52
Če vam je rdečkarjem Severna Koreja predaleč, si kupite kmetijo ali fabriko (ali pa zaradi mene časopis, zgleda da bodo kmalu poceni naprodaj), jo razglasite za TOZD, uvedite samoupravljanje ter si dajte duška - izživljajte svoja avantgardna nagnjenja sami nad sabo in nad prostovoljci do onemoglosti (predlagam da povabite tudi aprilske puste maškare, vidne na shodu 27. aprila).
Vaš čas se je iztekel, starček. Kar sprijazni se.
7. maj, 2009 ob 21:47
NoMercy
Izgleda, da sva midva res živela v različnih dimenzijah. Ti v tisti vzporedni … Konec debate …
7. maj, 2009 ob 21:53
Še tole mi je res šlo v nos. Citat:
Po osvoboditvi sem dal skozi lustracijo, ki je uradno v Sloveniji nismo imeli, danes bi temu pojavu rekli nekompatibilnost s povolilno preporazdeljeno razdelitvijo strankarskih moči in kadrov. In brez sleherne odpravnine, seveda. Kar sem takrat pisal, pa sem napisal po svoji vesti in objavljal v nizkonakladnih časopisih leve provinience
Komentar:
Jaz drugih časopisov, kot leve provenience v Sloveniji še nisem videl. Ali sem tako zafukan desničar ali kaj?
7. maj, 2009 ob 21:56
Saj vem, Vizjak. Večjo bedarijo kot napišeš, več je komentarjef. Na Vesti imate nek Hall of fame in vsi poskušate brezupno prehiteti glavnega blodnika, g.Severja.
lp
7. maj, 2009 ob 21:57
@Pičkolek: če se nisi rodil ti pred 1991 sta se pa tvoja starša.
Vsekakor pa ga je tvoj oče namočil v tvojo mamo in si ti v pogojih kot so bili nastal.
Ob drugačnih pogojih te lahko tudi nebi bilo => in to je osnova zakaj naj bi vsakdo spoštoval pretekli čas aka zgodovino.
Pa še minorni podatek: v najbolj “trdih” časih pred osamosvojitvijo je bil delež samozaposlenih => obrtnikov, godtilničarjev … torej od združenega dela neodvisnig osem velik: 25%++ oseb z izkaznico KPS/KPJ pa 10% !! - samo toliko o krutosti prejšnjega režima
7. maj, 2009 ob 22:05
@marko: citat:
Komentar:
Jaz drugih časopisov, kot leve provenience v Sloveniji še nisem videl. Ali sem tako zafukan desničar ali kaj?
Moj komentar: DA
7. maj, 2009 ob 22:10
Moj komentar se še ni pojavil, zato ga bom smiselno ponovil:
Avtorju tega solzavega, nostalgičnega tarnanja predlagam naslednje:
Če vam je rdečkarjem Severna Koreja predaleč, si kupite kmetijo, fabriko ali kakšen časopis (bojda bodo kmalu zelo poceni naprodaj) in si ustanovite CK, postavite kakega alkoholika v beli uniformi za harambašo, da vas bo teral k delu, potem pa si okličite samoupravljanje in se do onemoglosti izživljajte z praticiranjem svojih avantgardnih nagnjenj NA PROSTOVOLJCIH. Predlagam vam, da povabite sodelovanju tiste maškare, ki so se kazale po LJ konec aprila.
7. maj, 2009 ob 22:10
Komunisti so neuničljivi. Predlagam, da se preselijo na Kubo ali pa v Severno Korejo.
7. maj, 2009 ob 22:16
@Dvorni pisar % protestan:
kaj pa, če bi nas visva pustila, da gnijemo tukaj in tako kot smo in si sama našla sebi ustrezne koordinate ali pa končno rešitev???
pa koji k***c je tem dripcem, da bi moral kdo zaradi njihove lene riti, ki je niso sposobni premakniti, kaj narediti !!!
marš v 3PM in “šetaj patke” — aja, a davke in položnice plačujete redno in vestno in ne opravljate del brez izdanega računa in prijave DURSU ???
7. maj, 2009 ob 22:33
Tovarišu Vizjaku častim enosmerno letalsko karto v Sev.Korejo
7. maj, 2009 ob 22:35
NoMercy,
jaz ga nisem nikamor podil - sam je pač potarnal (med drugim) da se jih pošilja v Severno Korejo.
Pač mu predlagam, naj uresničuje kar pridiga. Pošteno?
Ti se mu pa kar veselo pridruži pri izgradnji socializma - tu v Sloveniji zaradi mene, ampak na vajini lastnini in brez folka ki bi bil prisilno talec te norosti.
7. maj, 2009 ob 22:55
Se strinjam z Aljo (prvi komentar).
7. maj, 2009 ob 23:13
@Izidor
Zanimivo, ko sem prvič prebral komentar od @Aljo, nisem niti trznil. Zdaj ko ga na tvojo pobudo ponovno berem ugotavljam, da tretjega in četrtega odstavka ne razumem. Citiram : “opustitev gospodarstva, ki temelji na brezvrednem papirju”, “sistemi prihodnosti, ki ne bodo temeljili na množični proizvodnji”.
Le kaj bi naj to bilo?!
7. maj, 2009 ob 23:53
http://www.projectcamelot.net/wade_frazier_interview_transcript.html
8. maj, 2009 ob 0:02
Urbi:
predvidevam, da je imel v mislih monetarni sistem, in papirnati denar, ki res nima nobene vrednosti, ker je samo neka obljuba c.banke, in predstavlja vrednost v smislu številk in nicel na papirju, dejansko pa ne temelji na neki vrednosti, zato so manipulacije in finančne mahinacije toliko lažje izvedljive, sej učinke pa lahko spremljamo v damašnjem dogajanju!!!
8. maj, 2009 ob 7:11
Delček seznama nekaterih vsemogočnih:
Aurelio Jurij – poslanec v EU parlamentu
Franko Jurij - poslanec
Miha Kovač – publicist in politični analitik
Roman Jakič – Direktor zavoda Tivoli
Jaša Zlobec - diplomat
Ciril Zlobec – partijski priviligiranec
Peter Bekeš- diplomat
Mile Šetinc - lobist in publicist
Jožef Školč - poslanec
Tone Anderlič - poslanec
Tone Rop - poslanec
Sonja Lokar – Vodja Evropske mreže za enakost spolov
Meta Mencin – profesorica na FDV
Janez Stanovnik – predsednik združenja za vrednote NOB
Gregor Golobič - minister
Marko Golobič – glavni tajnik Državne volilne komisije
Lev Kreft – profesor na FF
Mirjana Ule – Predstojnica Centra za socialno psihologijo
Niko Kavčič – partijski priviligiranec
Herman Rigelnik – direktor Avtocomerc
Mateja Kožuh – Novak – predsednica zveze društev upokojencev
Karel Lipič – predsednik zveze ekoloških gibanj
Boris Šuštaršič – predsednik zveze invalidskih organizacij
Janez Kocjančič – predsednik Olimpijskega komiteja RS
Andreja Kocjančič – rektorica Univerze v Ljubljani
Mitja Klavora – predsednik detektivske zbornice
Ingo Paš – predsednik Zbornice RS za zasebno varovanje
Ljubica Jelušič – ministrica
Zmago Jelinčič – plemeniti – poslanec
Miran Bogataj – kabinet ministra za obrambo, poveljnik civilne zaščite
Bojan Žmavc – generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje RS
Radoslav Bohinc – rektor Univerze na primorskem
Borut Miklavčič – minister in predsednik Rdečega križa RS
Danica Simšič – predsednica uprave para olimpijskega sklada RS
Vika Potočnik – direktorica pionirskega doma – centra za kulturo mladih
Zoran Jankovič – župan glavnega mesta RS
Peter Božič – mestni svetnik v Ljubljani, priviligirani upokojenec
Danilo Tuerk – predsednik RS
Borut Pahor – predsednik Vlade RS
Pavel Gantar – predsednik Državnega zbora RS
Jože Tratnik – ustavni sodnik
Ciril Ribičič – ustavni sodnik
Mitja Ribičič – partijski priviligiranec
Miroslav Mozetič – ustavni sodnik
Mitja Deisinger – ustavni sodnik
Ernest Petrič – ustavni sodnik
Marta Klemfer – ustavna sodnica
Franc Testen – predsednik Vrhovnega sodišča RS
Janko Veber – Župan mesta Kočevje in poslanec v DZ
Franc Kangler – župan drugega največjega mesta v Sloveniji- Maribora
Janko Stušek – župan mesta Radovljica
Matjaž Kmecelj – partijski priviligiranec
Marko Bulc – partijski priviligiranec
Rastko Močnik – profesor na FF
Janez Zemljarič – partijski priviligiranec
Štefan Čelan – župan mestne občine Ptuj
Franc Kekec – župan občine Markovci
Ljubo Bavcon – profesor na pravni fakulteti v Ljubljani
Ivan Bizjak – Generalni direktor v svetu Evropa
Andrej Šter – državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve
Ivo Vajgl – poslanec
Mitja Rotovnik – direktor Cankarjevega doma
Silvo Komar – komercialni direktor Petrol
Miha Kozinc – predsednik odvetniške zbornice
Miro Cerar ml. – profesor na Pravni fakulteti, svetovalec za pravna vprašanja v DZ
Jože Mencinger – profesor na pravni fakulteti
Rajko Pirnat – dekan Pravne fakultete v Ljubljani
Jelko Kacin – poslanec V EU parlamentu
Mojca Drčar Murko – poslanka v EU parlamentu
Miha Brejc – poslanec v EU parlamentu
Lojze Peterle – poslanec v EU parlamentu
Ivan Svetlik – minister
Miran Potrč – poslanec
Anton Grizold – dekan FDV
Ernest Eory – predsednik gasilske zveze
Boris Žnidarič – član uprave Zavarovalnice triglav
Niko Toš – predstojnik centra za raziskovanje javnega mnenja
Andreja Rihter – direktorica centra novejše zgodovine v Celju
Barbara Brezigar – vrhovna državna tožilka
Janez Ivan Janša – poslanec
Igor Bavčar – predsednik uprave Istrabenz v odhajanju
Jože Dežman – direktor muzeja za novejšo zgodovino RS
Zofija Mazej Kukovič – bivša ministrica, kandidatk za EU poslanko
Mirko Bandelj – odvetnik
Marjan Podobnik – direktor zavoda 25.junij
Dimitrij Rupel – diplomat
Milan Kučan – predsednik F21, partijski priviligiranec
Štefka Kučan – partijska priviligiranka
Tone Jerovšek – profesor na več fakultetah
Dušan Rebolj – vodja sindikata PERGAM
Dušan Semulič – vodja sindikata neodvisnost
Janko Prunk – profesor na FDV
Božo Kovač – profesor na ekonomski fakulteti
Nevenka-Črešnar-Pergar – sekretarka foruma 21
Janez Pergar – predsednik uprave Kompas
Peter Čeferin – odvetnik
Aleš Zalar – minister
Maks Tajnikar – profesor na ekonomski fakulteti
Danica Purg – predsednica poslovne šole Bled
Franci Demšar – direktor javne agencije za raziskovalno dejavnost RS
Samuel Žbogar - minister
Grega Repovž – predsednik društva novinarjev
Stane Valant – šef NFD Holdinga
Bine Kordeš – lastnik Merkurja
Marjan Kramar – bivši šef NLB z neupravičeno nagrado
Metka Tekavčič – profesorica na ekonomski fakulteti
Mermalj Jože – lastnik BTC
Franci Križanič – minister
Boško Šrot - lastnik pivovarne Laško&co
Roman Glaser – direktor Perutnine Ptuj
Romana Pajenk – direktorica Probanke
Tatjana Fink – direktorica Trimo Trebnje
Tone Turnšek – bivši direktor Pivovarne Laško
Franjo Bobinac- direktor Gorenja in šef združenja menedžer
Janez Bohorič – direktor Save Kranj
Olga Jakhel Dergan – predsednica nadzornega sveta Hotela Lev&co
Cvetka Selšek – direktorica SKB
Borut Meh – predsednik delodajalskega združenja
Debeljak Žiga – direktor družbe Mercator d.d.
Jože Colarič – direktor Krke d.d.
Črt Mesarič – direktor NKB Maribor
Miran Goslar – partijski priviligiranec
Zdenko Pavček – predsednik gospodarske zbornice
Jožko Čuk – v.d.direktorja Narodnega gledališča v Novi Gorici
Lucija Čok – Rektorica primorske univerze
Janko Kosmina – predsednik jadralne zveze RS
Tjaša Andree Prosenc – predsednica zveze drsalnih športov RS
Franc Hočevar – urad predsednika
Emil Milan Pintar – šef avtoprevozniške zbornice
Ladislav Lipič – urad predsednika RS
Dušan Snoj – urad predsednika RS
Magdalena Tovornik – urad predsednika RS
Anton Bebler – profesor na FDV
Danilo Slivnik – publicist
Vlado Miheljak – publicist
Mojca Seliškar – Toš –urad predsednika RS
France Arhar – predsednik banke UniCredit
Manca Košir – partijska priviligiranka
Bernarda Jaklin – partijska priviligiranka
Vesna Godina – profesorica na FDV
Aleš Zalar – minister
Tine Hribar – partijski priviligiranec
Spomenka Hribar – partijska priviligiranka
Tanja Starič –novinarka
Rajko Gerić – odgovorni urednik inf. programa na nacionalni TV
Slavko Zihrl – zdravnik psihiater
Štefan Korošec – partijski priviligiranec
Franc Šetinc – partijski priviligiranec
Breda Kutin – vodja zveze potrošnikov RS
Jože Florjančič - bivši dekan fakultete za organizacijo v Kranju
France Bučar - kvazi razumnik, oznov-ec, partijski priviligiranec
Mojmir Mrak - partijski politekonomist, profesor na EF
Del seznama nekaterih tovarišic in tovarišev, ki jih bo Zakon OPS še kako zanimal. Objavljamo samo nekatere, da si boste znali predstavljati kaj vse še vedno čvrsto držijo v svojih rokah.
8. maj, 2009 ob 7:35
Nič originalnega. Vse smo že brali ali slišali v najrazličnejših variantah.
Eno samo mešanje ljubljanske megle in brisanje prahu po Savi in Ljubljanici.
Matjaš Vezjak se je pač po svojih skromnih intelektualnih močeh vključil v akcijo odvračanja pozornosti od problemov, ki jih je zakuhala aktualna politika, ki v srcu še vedno prisega na svoj poln žep in na Marksa ter Engelsa.
Postavil se je pač ob bok ljubljanskemu županu Jankoviću, ki s cenenim politikanstvom in še cenejšo ideologijo skuša v rdečem brezrokavniku kompenzirati svojo popolno nesposobnost pri županovanju glavnemu mestu Slovenije.
Glede na njegova leta, dvomim, da je bil Matjaž Vezjak leta 1979 sposoben prisebno ocenjevati takratne razmere.
Smo res bedaki ali pa so prepričani, da so nas skozi desetletja dovolj poneumili, da si še vedno upajo razpredati o nečem, kar je praksa že zavrnila.
8. maj, 2009 ob 8:57
zanimivo, koliko šinfanja in pluvanja po tistem kar je bilo in je, pa nobene ideje kako naj bi bilo !!!
kdor ne ve kaj in kako naj bi nilo bi bil lahko vesel, da je bilo in je :D
8. maj, 2009 ob 9:45
Če bi čitali prispevek tako kot je napisan, napisan pa je dobro, ne bi dodajali zraven svojih hudobnih pripomb z raznimi besednimi priveski. Sploh pa, enkrat je enemu bolje, potem se obrne, a vse teče naprej. Če bi se tega zavedali, ne bi pljuvali po Jugoslaviji in ljudi zmerjali zaradi tega, ker so živeli v tistem času in ga doživeli kot dobro obdobje v mnogočem… Tisti Primorci, ki pa tukaj šimfate nad bedo takratnega časa pa povejte, da ste od svojih non in nonotov bili deležni miljonov lir nakazanih pokojnin iz italijanske strani in da se je ali prišvercalo ali pa legalno pripeljala iz Italije prav vse kar se je rabilo, pa , če tudi se je dobilo tudi pri nas, a je bila miselnost, da je italijansko ali pa avstrijsko boljše… to je pa že spet drugo vprašanje v razpredanju…
8. maj, 2009 ob 10:34
kakšna komunistična drhal se oglaša in to leta 2009 , žalostno
8. maj, 2009 ob 10:41
@konec: aneda, za konec storiti — morda bi ti pohitel in ti bo bolje v onostranstvu :)
8. maj, 2009 ob 10:43
@Drago:
Manka vsaj se:
Janez Jansa - poslanec
8. maj, 2009 ob 11:02
@Drago:
člani SDS 2004/2008 vlade in parlamenta na čakanju z poslanskimi plačami
nekaj lastnikov, rektorjev in profesorjev privatnih fakultet
najbolj znani “ploščičar”
…
8. maj, 2009 ob 15:55
NoMercy
Sreča, da sem bil rojen približno 25 let prej in sem imel srečo okusiti vse zgodovinske “zmage” prejšnjega, a nažalost še neizkoreninjenega sistema. Če se v tem ne strinjama, potem sva res živela v različnih dimenzijam. Ti mogoče pri “koritu”, meni se tja z ostalimi svinjami ni uspeli zriniti.
Glede prispodobe o namakanju pa mislim, da so me na srečo moji, žal preminuli starši, naučili misliti z lastno glavo, o čemer pri tebi nisem popolnoma prepričan. Lahko pa se seveda motim in si samo glasilo priviligirancev in njihovih privilegijev. Vsekakor pa se z življenjem v “gnilem kapitalizmu” veliko bolj zadovoljen in je sedaj med nama razlika samo v tem, da jaz prodajam znanje, ti pa meglo …
8. maj, 2009 ob 16:01
Glede na “neplačane nadure”, ki ti jih ni nihče plačal, pa predvidevam, “da megliš” nekje v javni upravi in ti predlagam, da si po 30 letih najdeš samozaposlitev, v kateri boš lahko končno dokazal, kako levaki niste bili in ste samo nesposobni priviligiranci. FDV pač iz še iz nobenega človeka nikoli ni naredil “človeka”.
8. maj, 2009 ob 16:30
“FDV pač iz še iz nobenega človeka nikoli ni naredil “človeka”.
res je. od tam pa je prišlo 85% sedanjih “komunajzerjev”, pa tudi kalibri tipa: Janša, pa recimo Grims je magistriral tam, sedaj dela tam doktorat…
see what I did there?
8. maj, 2009 ob 19:12
@41 lucko
Ja kaj pa vendar ti počneš tukaj? Te ni Ervinator podučil, kako nesmiselno je tvoje pisanje?
Če bi ti, lucko prebral ta seznam, bi v njem videl tudi zapis: “J**** Ivan J****” - poslanec” na 80. mestu !!!
Zakaj, zakaj si vendar šel pisat komentar, ne da bi sploh pogledal seznam, ter se s tem spet osmešil, nam pa pokvaril čisto spodobno zmerjanje komunizma s svojim neumestnim medklicem???!!!
PS:
Ta seznam je tudi sicer sramota. Drago, tako se stvari ne delajo. Samo izpostavljate se kakor boksarska vreča, namesto da bi VI klestili družbeno elito. Naši oblastniki imajo - za zdaj - srečno roko z revolucionarji, ki očino niso posebno sposobni. Prosi Sarkića, da ti umakne komentar, ti pa prenehaj objavljat take neumnosti in raje organiziraj demnostracijo nacionalistov - tokrat več kot en kilometer od Metelkove!!! Bog ti pomagaj, če ne razumeš zakaj!!!
8. maj, 2009 ob 20:04
chattefuscio
Si mogoče opazil, da sem tipe kalibra JJ oz. Grims na kakršenkoli način zagovarjal? Jaz tega nisem zasledil. Ups spet fora o tem, da je nekdo nezamenljiv, ker ni človeka, ki bi ga lahko zamenjal. To smo se v zadnjih 20 letih naposlušali tudi glede naših super sposobnih managerjev, bančnikov, politikov, …
8. maj, 2009 ob 20:04
Jebi ga, bili i ostali najbolji …
8. maj, 2009 ob 21:41
@43 Pičkoleb:
na kratko: moj oče je izstopil iz partije tik predno so ga ven vrgli, ker je mene leta 55 peljal z zapravljičkom h krstu.
mene so vrgli iz partije - pa sploh v njej nisem bil!! pri mojih 30_tih (nekaj smo se zaštrikali z vodstvom firme).
Je pa res, da sem brihten (3x so me izmerili po nekih ameriških metodah (delal sem v informatiki) in vsakič sem padel med top 10%) in sem pač pustil nakladanje in “bul-šiting” drugim sam pa se učil, da sem bil med dobro plačanimi — brez knjižice in z veliko fušanja za vojsko, policijo … aja, pa 2 faksa sem naredil spotoma
—–
Upam Pičkoleb, da si dojel, da si bil ti pač butelj ki ga je očitno nasankal ali pa se ti to vsaj zdi, da si ga — ampak butalj je butelj zato ker to je ne pa, ker bi ga kdo drugi določil!!
Komprende?!?
8. maj, 2009 ob 21:54
@ 44 Pičkoleb: na javni, državni … službi nimam niti sekunde delovnega časa. Vso svojo delovno dobo do sedaj sem oddrgnil na strahotno razvojno intenzivni panogi: informatiki in sem že dobrih 15 let uvajalec IT_ja in me plačujejo tujci - lastniki firme v SLO in delam na projektih, kjer so tujci (D, A, I, HR, SRB .. ) naročniki in to za prodajno ceno 750€ - 900€ na dan (dan ima pa itak 24 ur in ja — tudi ob tej uri delam za denar).
Komprende!!
To, da tukaj bluzim je pa pač pridobitev SW_ja, da imam lahko istočasno na dveh fizičnih ekranih enaga PC_a odprtih 7-12 okenj.
——
pod črto: Pičkoleb - upam, da se počutiš zadosti osmešenega kako velike mimosunke delaš, ko ocenjuješ ljudi po svojih mentalnih dometih.
za to koliko megle prodajam pa poglej tole: www.sap.com
O tem ali sem levak ali desnak … pojma nimam, sem davkoplačevalec in volilec - in to mi zadošča. Če bi se hotel opredeliti bi se šel politiko .
8. maj, 2009 ob 23:38
Sicer zanimiv članek, kar dobro argumentiran, v primerjavi z drugimi, ampak gospod ali tovariš Vizjak, ko je nas delavec kot gastarbajter odšel v npr. Nemčijo, kjer so ga kapitalisti tako grobo izkorščali, se je lahko že čez 3 leta vrnil z novim Mercedesom. OK verjetno je res delal malo več kot delavec v našem socialističnem gospodarstvu (pa ne mnogo več, ker tudi pri nas se je delalo). To kar se sedaj dogaja na Kitajskem je pa res izkoriščanje…… s spostovanjem!
8. maj, 2009 ob 23:47
Pa to ni več normalno. Ob vsaki temi janševci in antijanševci, domobranci in partizani, je še kdo, ki razmišlja s svojo glavo (z zgornjo, spodnja se itak vsem stalno dviguje).
9. maj, 2009 ob 9:45
NoMercy
O sebi imaš pa res presneto dobro mnenje, za moje pojme malce previsoko.
Glede nasankanosti: še sreča, da sva v isti branži; za razliko od tebe pa moram jaz poskrbeti še za 56 zaposlenih, katerim brez problema izplačujem vse nadure.
Še sreča je, da so tvoj intelektualni domet izmerili neodvisne instituacije, jaz se na srečo s takšnimi stvarmi nisem imel časa ukvarjati. Tako vsaj lahko veš kaj si lahko misliš o sebi.
O svoji izobrazbi se za razliko o tebe ne hvalim, saj v nobenem primeru ni odraz intelektualnega dosega. Tako se vsaj obnašamo mi lastniki podjetij.
Izgleda, da sva resnično živeli in še živiva v tako različnih galaksijah, da je zame kakršnakoli nadaljna brezplodna komunikacija zaključena.
10. maj, 2009 ob 9:33
@Pičkoleb: da se človek, ki skrbi še za 56 zaposlenih spotika po raznih forumih … mah, ajde, uživaj
11. maj, 2009 ob 18:34
@Dvorni pisar z licenco:
Ce b bil ti tako pametn kot mislis, da si, bi vedel, da je Janez Jansa uradno Ivan Jansa in da ime Janez Ivan Jansa ne more biti njegovo in sem ga zato tudi zgresil, ko sem preletel seznam.
Ce mi ne vrjames:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Jan%C5%A1a
Toraj napaka izdelovalca seznama, kar pa se ne pomeni, da ni bil komunist… Tako da kar veselo po njem…