Peter Jančič, predsednik ZNP in novinar časnika Delo Foto: DENIS SARKIĆ/VEST

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) ob dnevu svobode tiska opozarjajo na nekatere ugotovitve glede stanja medijske svobode v Sloveniji. V izjavi za javnost so med drugim izpostavili probleme lastništva, statusni in materialni položaj novinarjev, zamenjave urednikov in politične zlorabe v novinarstvu. V združenju pa opozarjajo tudi na to, da so se nekateri novinarji znašli v civilnih in kazenskih postopkih, na šibkost samoregulacije in skrbi za profesionalno etiko ter na izključevanje dela civilne družbe iz postopka sprememb medijske zakonodaje. Kot v izjavi za medije ob dnevu svobode tiska opozarja predsednik upravnega sveta združenja Peter Jančič, ves dnevni tisk obvladujeta dve domači družbi, lastniška struktura pa je nastala prikrito. Izpostavlja vpliv, ki ga lahko ima gospodarska kriza na medije in da lahko pride do sprememb v lastniških strukturah najpomembnejših medijskih podjetij zaradi padca vrednosti delnic na borzi ter pričakovanja bank po vračilu posojil, s katerimi so bili deleži v medijskih podjetjih kupljeni.

Med opozorili na krizo Jančič izpostavlja tudi varčevalne ukrepe časopisnih hiš, ki že nekaj časa beležijo upad prodanih naklad in branosti, zaradi krize se bo ta trend po mnenju Jančiča najverjetneje še okrepil. Varčevalni ukrepi so že prizadeli predvsem honorarne in občasne sodelavce v uredništvih, navaja Jančič. Glede zamenjav urednikov predsednik upravnega sveta združenja izpostavlja lanskoletno zamenjavo urednika političnega tednika Mag Silvestra Šurle. Navaja, da so bili v zadnjem letu zamenjani odgovorni uredniki treh največjih dnevnikov v državi - Dela, Dnevnika in Večera -, po volitvah pa je vlada po odstopu direktorice STA Alenke Paulin imenovala novega direktorja Bojana Veselinoviča. Ob tem izpostavlja tudi primera, ko sta urednik zunanje politike in novinar Dnevnika Igor Mekina ter izvršni urednik Slovenskih novic Bojan Budja izgubila delo zaradi konfliktov v časopisnih podjetjih. “Takšni spori, ko urednike v velikih dnevnikih po čarovniških disciplinskih postopkih odpuščajo, so v Sloveniji novost,” piše Jančič.

Ta opozarja tudi na politične zlorabe v novinarstvu in izpostavlja peticijo skupine novinarjev o škodljivem vplivu prejšnje desnosredinske vlade na tiskane medije. Pri tej peticiji je po prepričanju Jančiča šlo za očitno manipulacijo, saj je bila takratna vlada že v ostrem konfliktu z lastniki časopisne hiše Delo. “Dogajanje v volilnem letu je le še potrdilo ugotovitev o manipuliranju javnega mnenja, ki ga je usklajevalo Društvo novinarjev Slovenije, in ni mogoče izključiti, da je upadanje naklad vseh tiskanih medijev v lanskem letu tudi posledica izgubljenega zaupanja javnosti zaradi neetičnega ravnanja velikega števila novinarjev,” meni Jančič. Opozarja tudi na to, da so se v zadnjem času novinarji znašli v civilnih in kazenskih postopkih. Kot primer navaja “vrsto kazenskih in civilnih postopkov, ki jih je nekdanji premier Janez Janša sprožil proti avtorju oddaje finske javne televizije Resnica o Patrii in proti nekaterim posameznikom, ki so v tej oddaji nastopali in niso novinarji”, nazadnje pa še proti kolumnistu.

Zakonodaja, ki kot kaznivo dejanje opredeljuje, če mediji objavijo žalitve, sramotitve ali podatke, ki so jih državni organi označili za zaupne, po prepričanju Jančiča pomeni “nerazumno omejitev svobode tiska v državi”. Ob tem dodaja, da predlogi skupin novinarjev, da bi zakonodajo popravili, doslej niso bili uspešni. Opozarja še, da je državni zbor v lani sprejetem kazenskem zakoniku, “ne da bi za to navedel posebne razloge, razširil privilegij kazenskega pregona na organe lokalne samouprave, ki lahko predlagajo uvedbo postopka proti novinarju zaradi suma kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime”. Problematična je za Jančiča tudi šibkost samoregulacije in skrbi za profesionalno etiko v Sloveniji. Izpostavlja stagnacijo “na poti k učinkovitejšemu organu, ki bi skrbel za presojo ravnanja novinarjev in katerega odločitve bi imele neposredne učinke”. Kot navaja, so v Združenju novinarjev in publicistov predlagali nadgradnjo sedanjega častnega razsodišča ali pa ustanovitev tiskovnega sveta. “Združenje je predlagalo, da bi popravili tudi kodeks etike in vanj vključili določbe, ki bi razreševale tudi pravico do popravka in odgovora in določbe o obveznostih medijev, ko poročajo o svojih lastnikih ali njihovih interesih,” navaja Jančič.

Jančič pa v izjavi izpostavlja tudi izključevanje dela civilne družbe iz postopka sprememb medijske zakonodaje. Za pripravo sprememb zakona o medijih in zakona o RTV Slovenija je ministrica za kulturo Majda Širca imenovala ekspertno skupino, v katero je po navedbah Jančiča “ob uglednih osebnostih vključila več posameznikov, ki so sicer brez formalne izobrazbe, zastopajo pa novinarske organizacije in skupine, ki so ji bile pred parlamentarnimi volitvami javno naklonjene”. Kot navaja Jančič, ministrica k sodelovanju ni povabila Združenja novinarjev in publicistov, čeprav je zatrdila, da je kot predstavnika združenja imenovala Mateja Makaroviča. “Da ministrica novinarskim organizacijam po javni polemiki samovoljno določi, kdo jih zastopa in da tistih, o katerih naj bi v njihovem imenu odločala, o tem predhodno sploh ne obvesti, nas preseneča in skrbi,” še dodaja Jančič.