Grega Repovž, predsednik DNS in urednik tednika Mladina Foto: DENIS SARKIĆ/VEST

Beg oglaševanja na internet in k novim generacijam uporabnikov, ki imajo manj časa za tradicionalni tisk in televizijo, ruši medijski trg. Klasični mediji se na to odzivajo z rezanjem zaposlenosti in stiskanjem uredniških stroškov na račun kakovostnega novinarstva, opozarjajo v Evropski zvezi novinarskih združenj. Na omenjeno dejstvo je pred prihajajočimi volitvami v Evropski parlament bodoče poslance opozorila Evropska zveza novinarskih združenj, navajajo v Sindikatu novinarjev Slovenije (SNS) in Društvu novinarjev Slovenije (DNS). Kot opozarjajo, se ravnotežje med javnimi in zasebnimi informacijskimi servisi ruši v škodo izvajanja javnega interesa po obveščenosti, kjer trg obvladujejo javni mediji, pa so predmet hujših političnih pritiskov. “Evropska stanovska zveza, ki svoje člane sicer opogumlja s poklicnimi etičnimi zavezami, spoznava, da te same po sebi ne zadostujejo, odkar se interesi profita in trga ne ujemajo več s pravicama do obveščenosti in svobode izražanja,” ugotavljajo v sindikatu in društvu novinarjev. Zato so v krovni evropski novinarski organizaciji politične vodje strank evropskega parlamenta pozvali k razpravi, “ki ne bo omejena le na komunikacijske politike in tehnične vsebine, ampak na prihodnji prispevek medijev k demokraciji”.

Iztok Jurančič, predsednik SNS in novinar RTV SLO

Kot sta v današnji izjavi za javnost zapisala predsednik novinarskega sindikata Iztok Jurančič in predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž, so problemi v Sloveniji enaki: zagotovitev medijske raznolikosti, uredniške in novinarske neodvisnosti v informiranju, skrb za ravnotežje med kakovostjo obveščanja in tržno konkurenco. V določenih okoljih, predvsem v novih članicah, so že dosegli mejo tržne in lastniške koncentracije, ko prosta tržna konkurenca avtomatično ne zagotavlja medijskega pluralizma. “Političnega in ideološkega orodja ni več mogoče obravnavati le v ekonomskem jeziku,” opozarjata Jurančič in Repovž. Ob tem dodajata, da so zanemarjena tudi vlaganja v človeški kapital, znanje in izobraževanje, v novinarstvu se povečuje delež prekarnega dela samozaposlenih, javni mediji so v krizi zaradi načina financiranja in političnih pritiskov, tiskani mediji so ogroženi zaradi rasti internetnega oglaševanja, kršijo se pravila konkurence.

“Podobna opozorila Evropskega parlamenta jasno kažejo, da si politiki močno prizadevajo, da bi tržne in lastniške koncentracije v evropskem medijskem prostoru in medijski pluralizem obravnavali kot dve plati iste medalje,” pišeta Jurančič in Repovž. “V slovenskem okolju se vse to le potencira, ker je stopnja medijske koncentracije zelo visoka, toliko bolj pa je na omejenem in majhnem medijskem prostoru nujna večja skrb za ravnotežje med javnim interesom, obvladovanjem medijev in tržno konkurenco,” opozarjata Jurančič in Repovž. Ob tem dodajata, da so bili v novinarskih stanovskih organizacijah v preteklem volilnem ciklu prisiljeni odzivati predvsem na problem političnega in lastniškega obvladovanja medijev. “Sedaj upamo in pričakujemo, da se bosta parlament in vlada usmerila k izpolnjevanju lastnih političnih zavez. Odpiranje široke javne razprave o vlogi medijev v demokraciji v evropskem prostoru in volitve v Evropski parlament odlično sovpadajo z njimi,” še dodajata.