Kljub vsej indoktrinaciji in propagandi, ki jo že nekaj let intenzivno doživljamo na vsakem koraku o pomenu EU, vrednotah, ki jih zastopa, zagovarja in ščiti ter o načinu delovanja njenih institucij in možnosti participacije, se zdi, da ljudje dojemajo stvari drugače. Dojemajo jih tako kot jih občutijo in doživljajo v vsakdanjem življenju, ki je daleč od obljubljenih vrednot in stran od idilične predstave o skupnem sobivanju različnih narodov in kultur. Ne, ker to ne bi bilo možno in mogoče udejanjiti, ampak, ker to sploh ni nikoli bil dejanski namen in cilj, bil je le priročen argument in izgovor v katerega naj bi ljudje verjeli in upali. V bistvu pa je vseskozi šlo za druge igre kapitala, financ in interesov politične moči.

Postalo je očitno, da gre le za še eno ideologijo, ki služi najmočnejšim, da bodo še močnejši in bodo nemoteno lahko vladali, nadzirali, diktirali; seveda vse v duhu in v imenu demokracije, ki naj bi se širila in prosperirala. Demokracije, ki izginja ali je že skoraj ni mogoče zgrabiti. Demokracije, za katero celo EU politiki in birokrati odkrito priznavajo, da je »deficitarna«. Pa kaj, njim to ni mar le, da jim omogoča ohranjati svoj položaj. Kako prosim, kaj naj sploh pomeni deficitarna? Demokracija ali je ali pa je ni.

Pa se je zgodila finančna kriza, ki še bolj izrazito kaže in poudarja, da sistem ne deluje, ker je napačen. Celoten sistem namreč in ne zgolj kolešček ali zobnik, ki je zarjavel. Politika in kapial sta nevarno povezana, prepletena ter prva drugemu služi in službuje; namesto drežavljankam in državljanom. Ljudstvo nima več možnosti, da bi neposlušne ter samovoljne politike lahko discipliniralo ali jih prislililo, da so nam poslušni in zvesti, tistemu kar so obljubljali, da polagajo račune za opravljeno delo in da odgovarjajo za svoja dejanja.

Ljudje ne zavračajo ideje Evrope, temveč bolj nadnacionalni projekt ali imperij kot ga je poimenoval sam g. Barroso, ki nam je odvzel tisto tako opevano in želeno suverenost in samostojnost. Še posebno v luči pomanjkljivosti, ki so že sedaj vidne in občutne v delovanju evropskih institucij.

EU postaja s strani državljank in državljanov vse bolj dojeta kot struktura, ki so jo postavile vlade in v kateri ljudje niso poslušani, interpelirani, nimajo možnosti, da se jih sliši. Paradoksno, še nikoli ni bilo toliko govora o dialogu in participaciji, toliko pozivov k sodelovanju, toliko forumov in okroglih miz, toliko spletnih strani za objavo mnenj. A, ko stvar hočemo vzeti zares in dobesedno, se nam izmuzne in nenadoma opazimo, da govorimo v prazno, z anonimno birokracijo, kjer ni odgovornih in sogovorcev, da gre za neskončno izčrpavanje, ki ne obrodi rezultatov in nima odziva v konkretni praksi.

Kar pa je temeljni problem, ki postavlja resno pod vprašaj samo demokratično strukturo in s tem institucije v njej, je dejstvo, da ni jasne razmejitve med oblastmi; zakonodajno, izvršilno in sodno. Evropska komisija združuje v sebi vse tri tri veje oblasti: zakonodajno, saj daje zakonodajne pobude; pravno, ker nadzoruje sprejete zakonodaje in seveda je postavljena, da oblast izvršuje, ni voljena s strani ljudstva. Svet ministrov ni izbran s strani državljanov; je predstavnik nacionalne izvršilne oblasti. Evropski parlament združuje sicer različne stranke, ni pa nobene »klasične« opozicije, ki bi se zoperstavljala ali imela drugačna stališča. Bolj ali manj so vsi podobno misleči, je le nekaj posameznikov, ki so zasmehovani, izvižgani ali označeni kot redikalci, ker si dovolijo govoriti o vzrokih deficitarne EU demokracije. Podobno kot se je zgodilo češkemu predsedniku Vaclavu Klausu ob njegovem govoru na začetku predsedovanja. Kjer ni dopuščena alternativa, ni svobode. Kdor ima drugačno mnenje je označen kot sovražnik Evropske integracije.

Ustvaril se je sistem, ki je daleč od ljudi in od njegovih dejanskih potreb in interesov. Zgubi se smisel politike, ki je v proizvajanju strategij za zadovoljevanje potreb prebivalstva. Ljudje so daleč stran in brez pravega interesa ter zanimanja. Na to dejstvo kažejo vse ankete, ki skušajo ugotoviti udeležbo na prihajajočih volitvah v Evropski parlament.

Potrebno je ustvariti demokracijo, ki bo po meri ljudi; dosegljiva, dostopna in upravljana.

Elena Pečarič