Ljubljanski kongres, ki se je zaključil z razpravo med predstavniki vlad in civilne družbe na Zahodnem Balkanu, je po besedah predsednika Mednarodnega evropskega gibanja Pata Coxa v svet poslal sporočilo, da so vlade držav v regiji na različnih stopnjah razvoja pripravljene sodelovati s civilno družbo. Kot je dejal, je tudi premier Borut Pahor na kongresu povedal, da je gospodarska kriza še bolj poudarila potrebo po tem, da najdemo nova partnerstva in se ne držimo le starih. “Kriza, v kateri smo, je prelomni trenutek in verjamemo, da vključevanje novih in novih akterjev v civilno družbo neodvisno od vlade prispeva dodano vrednost v odgovorih na krizo, s katero se soočamo,” je še poudaril Cox na novinarski konferenci po srečanju.

Ljubljanski EU kongres v Državnem zboru:

Proces približevanja Evropski uniji in tranzicija v državah Zahodnega Balkana sta spodbudila razmišljanje o civilni družbi, je še menil Cox. Po njegovih besedah so se udeleženci zbrali na Ljubljanskem kongresu, ker verjamejo, da je civilna družba pomembna in nujna sestavina sodobne demokracije, da to ni nekaj, kar je nasprotno demokraciji, temveč se z njo dopolnjuje in je njena dodana vrednost, ker mobilizira državljane v vsej regiji za različne zadeve. Podpredsednik makedonske vlade Ivica Bocevski je na novinarski konferenci poudaril, da je razprava med civilno družbo in predsedniki ter podpredsedniki vlad nov glas iz regije, ki kaže, da regija govori z enim glasom. “Ta glas pomeni, da približevanje evropskim povezavam temeljito spreminja regijo,” je dejal.

Organizacije civilne družbe pa so ob zaključku srečanja pripravile sklepno izjavo, v kateri so zapisale, da je razvoj civilne družbe na Zahodnem Balkanu zgodba o uspehu, povezana s procesom tranzicije in približevanja Evropski uniji. Pozvale so politične voditelje, naj jim izrazijo svojo podporo in priznajo, da so organizacije civilne družbe ključni akterji pri spodbujanju demokracije in odprte družbe. Pri izgradnji trajnostne civilne družbe na Zahodnem Balkanu in v Turčiji naj bi, kot piše v deklaraciji, spoštovali tri načela: reforma javnega sektorja in razvoj civilne družbe bi morala potekati vzporedno, treba je spoštovati neodvisnost in avtonomijo civilne družbe, poleg tega pa se je treba od načela participacije premakniti k njegovemu uresničevanju v praksi. V sklepni izjavi so se dotaknili tudi recesije in poudarili, da ta kaže potrebo po srednjeročnih strukturnih reformah, obenem pa opozarja, da je treba nemudoma ukrepati. Ob tem organizacije civilne družbe pozivajo EU in vlade držav, naj oblikujejo sklad za nujne primere, ki bi bil neprimerno manjši od tistega za pomoč finančnim institucijam ali avtomobilski industriji, a bi z njim pomagali najbolj izključenim skupinam v družbi in preprečili nove socialne, regionalne in etnične probleme.

Denis Sarkić