Ameriški delniški indeksi so imeli v prejšnjem tednu zelo dober zadnji trgovalni dan. Pridobili so več kot tri odstotke in s pozitivnim zaključkom končali peti zaporedni teden rasti, ki je najbolj strma po letu 1933. Glavni katalist je bila objava o poslovnem rezultatu velike kalifornijske banke Wells Fargo v prvem četrtletju tega leta, nato je pomagala novica, da bodo vse ameriške banke uspešno opravile ’stress test’ (test kriznih razmer), ki ga je predpisalo ameriško ministrstvo za finance. Investitorji se veselijo, da je najhujši del finančne krize že za nami. To je verjetno res, a ne velja tudi za ‘gospodarski’ del krize.

Strah iz trgov v zadnjih tednih počasi izginja in stanje se vrača nazaj v ‘normalo’. Le redki analitiki sedaj pričakujejo vrnitev visoke volatilnosti, kakor smo ji bili priča v septembru in oktobru. Torej, občutek izpostavljenosti investitorjev do tveganja se manjša med drugim tudi zaradi boljših poslovnih objav iz finančnega sektorja za obdobje letošnjega prvega četrtletja.

Pri tem moramo biti zelo previdni: sezona objav poslovnih rezultatov podjetij v ZDA se šele pričenja in morebitni slabi slabi rezultati nekaterih bank bi lahko občutek tveganja in negotovosti v tem in prihodnjem tednu ponovno povečali. Vprašanje je, ali bi to sicer lahko imelo na srednji rok trajen vpliv, glede na to da je bolj ali manj prisoten vsesplošen pozitiven sentiment?

To je možno, a izgleda da precej težje, kakor še pred kratkim. Trenutno finančni trgi primarno reagirajo na pozitivne novice, medtem ko negativen raje zanemarjajo. (Primer je četrtkova objava števila novih iskalcev zaposlitve v ZDA, ki je že deseti teden zapored bila nad 600.000, število registrirano brezposelnega prebivalstva pa je naraslo na 5,48 milijona.) Negativne novice se tudi precej manj odmevno prenašajo med trgi. Predvsem je zanimivo, da se investitorji ne ozirajo na številne stečaje po svetu (posebej v gospodarstvih v razvoju), oz. časopisni naslovi o tem še niso prišli na prve strani. Čeprav je natančen ‘timing’ težko napovedati, mislim da bi lahko vrhunec teh bankrtov videli v prihodnjih 3-6 mesecih.

Če bodo v svetu vedno številčnejši stečaji podjetij realnega gospodarstva pričeli vse bolj odmevati v novicah lahko računamo, da se bodo investitorji slej ali prej pričeli spraševati po upravičenosti letošnje (od marca) rasti zahodnih delniških ideksov.

Čeprav se na kratek rok želja investitrjev po izpostavljanjem tveganju lahko še okrepi (predvsem je to odvisno od poslovnih objav iz finančnega sektorja v prihodnjem tednu- dveh) in tako posledično še okrepi tudi cene surovin, lahko pričakujemo da se bo na srednji rok ta želja (zaradi bankrotov) pričela zmanjševati. Glavni vir prestrašenosti investitorjev tako ne bi bil več finančni, temveč drugi sektorji realnega gospodarstva. To bi sicer pomenilo ponovno paniko in prodajne pritiske na delniških trgih, a ta slaba novica bi vendarle pomenila le še en korak bližje luči na koncu predora.

Matjaž Košir
Avtor je analitik v trgovalni ekipi TradePort, Poteza d. d.