Slovenija mora okrepiti socialni dialog; vlada ukrepov tretjega svežnja - v katerem bo 17 ukrepov in nekatere strukturne reforme - ne bo predlagala, dokler jih ne uskladi s socialnimi partnerji, je po srečanju s predstavniki ZSSS zagotovil premier Borut Pahor. Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so Pahorju predstavili svoje glavne zahteve do vlade. “Vlada mora imeti iniciativo, da s pomočjo zakonov odpravi ali prepreči deviacije v družbi, zlasti na področju managerskih odkupov in pogoltnosti lastnikov kapitala, da pride do sprememb vrednot v tej družbi - da ne bo v ospredju dobiček, kapital, ampak solidarnost, družbena odgovornost kapitala, medgeneracijska solidarnost,” je po srečanju s premierom dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Glede obljube o krepitvi socialnega dialoga Semolič pravi, da “štejejo dejanja” in da bodo kmalu videli, ali bo vlada šla po tej poti.

Protestna konferenca in povorka ZSSS:

“Vlada ukrepov ne bo predlagala, preden jih ne uskladi s socialnimi partnerji,” je zatrdil Pahor. V prihodnjih mesecih bo sprejet tretji sveženj, v katerem je predvidenih 17 ukrepov in nekatere strukturne reforme. “Na pot socialnega dialoga smo stopili že na začetku. Sedaj smo se odločili, da to pot še okrepimo in vztrajamo na njej,” pravi premier. Vlada želi, da bi iz krize vsi prišli močnejši in da ne bi nihče ostal poraženec. “Priti mora do ravnotežja med tekmovalnostjo in solidarnostjo,” je dejal in ponovil, da si brez socialne povezanosti ne zna predstavljati uspeha Slovenije v prihodnosti. “Slovenija mora okrepiti socialni dialog. Vlada bo storila vse za to, da bodo partnerji dobili zaupanje vanj. Z dialogom bomo oblikovali potrebne ukrepe in računam, da bomo v naslednjem letu z njimi premagali krizo,” je povedal predsednik vlade.

Med obiskom pri premieru so pred vladnim poslopjem predstavniki ZSSS in študentov protestirali z žvižgi in plakati, s katerimi so med drugim opozarjali “Kapitalisti, vi ste kriza!”, “Bankirji v socializmu, delavci v kapitalizmu”, “Do 65. leta naj delajo tisti, ki samo nakladajo”. Zahteve sindikalne centrale je danes pred protestom sprejela konferenca ZSSS. Zavzemajo se za takojšnje ukrepe, ki bodo delodajalcem še naprej omogočali ohranjanje delovnih mest, ter okrepitev sistema zavarovanja za primer brezposelnosti s podaljševanjem dobe prejemanja nadomestila in zvišanjem nadomestil.

Semolič pri Pahorju:

Zavzemajo se za spodbujanje delodajalcev za zaposlovanje mladih za nedoločen čas, davčne spodbude in subvencije za energetsko varčno gradnjo in obnovo hiš. Finančno vzdržnost pokojninske blagajne naj vlada zagotovi med drugim z zaposlovanjem mladih za nedoločen čas, pobiranjem prispevkov za pokojninsko blagajno od vsakega dela oz. plačila, zmanjševanjem sive ekonomije, učinkovitejšim pobiranjem prispevkov, izenačitvijo prispevne stopnje delavcev in delodajalcev. Zahtevajo, da se vlada v podjetjih, v katerih ima prek KAD-a in SOD-a lastniške deleže, odpove dividendam iz dobička, lastnike kapitala pa naj pozove, da dobičke usmerijo v razvoj in odpiranje kakovostnih delovnih mest. Zahtevajo onemogočanje neupravičenega dvigovanja cen monopolnih podjetij (npr. pri elektriki, komunalnih storitvah, vrtcih), določitev sprejemljivih razmerij med plačami managerjev in najnižjimi delavskimi plačami v podjetjih, kjer ima država lastniški delež. Takoj naj se spremeni zakon o minimalni plači, ki bo to opredelil “na bolj realnih osnovah in bolj v odvisnosti od dejanskih življenjskih stroškov”.

V javnem sektorju naj spoštuje kolektivne pogodbe in dogovore, javno porabo pa naj zmanjša z odpravo nepotrebnih izdatkov in racionalizacijo javnih naročil, ne pa z zmanjševanjem plač. Zavzemajo se tudi za spremembo dohodninske zakonodaje z razširitvijo progresivnosti, v času krize bi bilo treba okrepiti javno šolstvo in zdravstvo, potrebne pa so tudi sistemske spremembe pri poslovanju finančnih institucij, ki bodo omogočile učinkovit nadzor nad njihovim delovanjem. Konferenco so nagovorili predstavniki nekaterih podjetij v stečaju oziroma v zelo slabem finančnem položaju (IUV, LTH, Mip, Elkroj, Labod), ki so poudarili neodgovorno ravnanje države v primeru njihovih podjetij in težek položaj zaposlenih, ter tudi predstavniki študentov in vodje posameznih panožnih sindikatov. Poudarili so, da bo treba začeti bolj radikalno nastopati, saj da mirna opozorila ne zaležejo, da vlada nima strategije ukrepanja v času krize, da je potreben večji nadzor nad finančnim sistemom ter tudi da je potrebna sindikalna enotnost in solidarnost. Predstavili so nekatere konkretne predloge, med drugim, da bi se pregledalo javna naročila, zmanjšalo reprezentanco države in omejilo potovanja v tujino, delež teh sredstev pa bi namenili v sklade dela. Čas je za socialne spremembe, so dejali, družba bi morala zamenjati cilj, ki naj ne bo kapital, ampak blagostanje za vse.

Denis Sarkić