V iskanju asistentov
13. april 2009 ob 10:08 | Elena Pečarič |Že nekaj časa se ukvarjamo s protislovjem, ki si ga ne znamo pojasniti in razložiti. Skoraj vsak dan nas mediji sproti obveščajo in informirajo o povečevanju števila brezposelnih oseb, ki se prijavljajo na zavode za zaposlovanje. Tudi napovedi in obeti za v prihodnje niso nič kaj obetavni. Mnogi odpuščajo ali skrajšujejo delovni čas, zaposlujejo le redki.
V Društvu za teorijo in kulturo hendikepa - YHD pa že mesece intenzivno iščemo kandidate za osebne asistente, a jih zlepa ne uspemo dobiti. Kako je to možno, kako se to sploh lahko pojasni?
Trenutno bi potrebovali kar sedem ljudi v Ljubljani, enega v Novem mestu in enega v Ajdovščini, tako ženske kakor tudi moške. Ker naše zaposlovanje poteka preko različnih programov subvencioniranih zaposlitev, je običajna pot postopka ta, da se obračamo na območne enote zavodov za zaposlovanje in izkažemo potrebo po delavcih. Zavodi izberejo ustrezno število kandidatov in nam jih glede na dogovor pošiljajo na razgovore, na društvo ali pa kar neposredno k uporabniku. Takšno prakso uporabljamo že več kot deset let in ves čas si aktivno prizadevamo, da z območnimi enotami vzdržujemo tesen stik. V ta namen smo izvedli izobraževanje na vseh območnih enotah zavodov, jim pošiljamo gradiva na temo neodvisnega življenja in osebne asistence, ter jih sproti obveščamo o aktualnih zadevah na programu. Pri tem so ključne osebe prav svetovlke in svetovalci na območnih enotah, saj so oni tisti, ki izbirajo med kandidati iz njihovih evidenc. Kljub temu, da vlagamo velike napore v to, da bi svetovalka kar najbolje približali naravo dela in profil poklica osebnega asistenta, pa znova in znova naletimo na enake težave in mnogokrat nerazumevanje. Obstajajo seveda svetle izjeme in dobri primeri in prav oni nam potrjujejo, da se lahko dela tudi drugače. V zadnjem letu, še bolj pa v zadnjih mesecih, je zadeva prav absurdna in nerazumljiva. Zavodi vztrajno trdijo, da za nas nimajo kandidatov. Kar pomeni ne le, da ne uspemo najti primernih oseb, ampak celo, da nam zavod ne uspe poslati nobenih kandidatov. Takšen problem je v Novem mestu, Kranju in Ajdovščini. Svetovalke stalno trdijo, da nimajo nikogar, mi pa jih prosimo, da nam o tem, podajo pisno potrdilo. S tem bi se lahko obrnili na Ministerstvo za delo družino in socialne zadeve in od njih zahtevali, da razširijo ciljno skupino. A zavodi nam pisno tega dejstva ne želijo podati. Zato smo povsem nemočni in iščemo po drugih poteh primerne kandidate. Medtem, ko naši uporabniki, ki potrebujejo vsakodnevno pomoč, nestrpno in s težavo čakajo na svojega osebnega asistenta. Tisoče in tisoče brezposelnih, a ni primernih kandidatov. Potrebno je poudariti, da za delo osebnega asistenta in asistentke nimamo nobenih posebnih zahtev ali predznanj, le pripravljenost za opravljanje tega dela. Zaželjene lastnosti so zanesljivost, točnost in pripravljenost na učenje. Kot smo zapisali v našem oglasu; »Plača res ni prav velika, a je služba kot se šika.«
Seveda ne sedimo križem rok in skušamo predlagati nove rešitve in nove možnosti, ki bi se v teh časih morale kar najhitreje oblikovati. Republiški zavod za zaposlovanje je velika institucija, z velikimi pooblastili in pristojnostmi, ki pa se žal še ni prilagodila novim, sodobnejšim načinom delovanja. Predvsem pa je njihov odzivni čas na krizne razmere zelo počasen ali pa sploh prepozen. Prav tako nestrpno pričakujemo nove razpise za programe subvencioniranih oblik zaposlovanja, ki bi nudili možnosti zaposlovanja širšemu krogu upravičencev. Še posebej za mlade, prve iskalce zaposlitve in ženske. Sedaj je za program Javnih del pogoj enoletna brezposelnost oz. prijavljenost na zavodu za zaposlovanje, za program Invalid invalidom pa kar dveletna brezposelnost ali starost nad 50 let.
Vsekakor bi bilo bolje razmišljati o različnih oblikah zaposlovanja velikega števila novo nastalih brezposelnih oseb, kot pa zgolj gasiti ogenj s socialnimi podporami. Tako se lahko doseže več učinkov hkrati; vzdržuje aktivnost in zaposlenost sicer brezposelnih oseb in koristi njihovega dela »vnovči« na civilno-družbeni ravni. Prav tam, kjer so sistemske luknje in se kažejo vedno večje potrebe delovne sile. To je predvsem na področju nevladnih organizacij, na področju sociale in tudi na področju zdravstva. Iz našega zornega kota vemo, da so potrebe po različnih vrstah pomoči velike. Bil bi že čas, da se konkretno začne razmišljati v smeri ustvarjanja novih možnosti zaposlovanja, ki bi bila hkrati tudi družbeno koristna. Socialni transferji bi tako dobili dodatne vrednosti in hkrati bi ljudje imeli tudi večjo ekonomsko varnost.
Elena Pečarič
13. april, 2009 ob 10:21
Vem za eno ki bo kmalu na borzi in ki se je pred volitvami tako hvalila kako pomaga ime ji je Žgajner Tavš
13. april, 2009 ob 10:54
mene pa samo zanima, ali je osebni asistent javni delavec in koliko zasluzi za 8 urno asistenco.
kdor ve, naj napise prosim,
Z
13. april, 2009 ob 11:16
Mogoče pa je sloves YHD-ja kot organizacije, ki nudi veliko negativne energije (kar povejo prenekateri njihovi bivši zaposleni osebni asistenti) dosegel tudi povprečnega človeka, ki ima raje mir, kot da ga zaj… nekdo, ki ga najbolj rabi?
13. april, 2009 ob 11:24
arha@
Ja verjetno je odvisno tudi od tega, kako blizu si šefici Pečaričevi in koliko si se pripravljen angažirati v parapolitičnih aktivnostih YHD-ja - česar pa verjetno ni v opisu del in nalog osebnega asistenta. Ali pač?
13. april, 2009 ob 12:59
To pa težko razumem. Pri tako veliki brezposelnosti svetovalke ne najdejo niti kandidatov? Očitno je nekaj narobe z svetovalci na zavodih. Mogoče se jim j…
13. april, 2009 ob 13:01
Narobe svet!
13. april, 2009 ob 13:06
Sliši se, da ljudje iščejo delavce brez uspeha, zgleda, da se jim bolj splača ostati doma in prejemati soc. pomoč.
13. april, 2009 ob 13:15
Ta sistem se bo porušil. Država ne bo zmogla deliti socialne podpore. Za te podpore bi morali vsi, ki so delavno sposobni opraviti vsaj nekaj ur dnevno kakšno javno delo, npr. pomoč starejšim, invalidom, inštrukcije, pospravljanje javnih površin,… Dela ne zmanka.
13. april, 2009 ob 14:04
G. Pečaričeva je tečna…
13. april, 2009 ob 15:06
Jana, strinjam se. Zakaj bi brezposelni sedeli doma in prejemali denar, če pa je polno dela okrog nas?
13. april, 2009 ob 15:10
Res so zavodi za zaposlovanje potrebni sodobnejših potez in v teh časih bodo tudi prisiljeni se posodobit.
14. april, 2009 ob 1:18
Sem brezposelen. Na zavodu ni nihče nikoli omenil te možnosti… še več: google ne najde nič pametnega (konkretnega) pod gesli: “zaposlitev osebni asistent” razen seveda člankov v zvezi z YHD. Kolikšna je plača recimo; ke to redna služba ?
14. april, 2009 ob 8:08
“Kako je to možno, kako se to sploh lahko pojasni?” vprašuje ga. Pečaričeva.
Morda bi se to vprašalo, katero od tistih “tisoč” žensk, ki vsak dan gredo mimo Škofij v Trst služit kot svojevrstne osebne asistentke starim in invalidnim ljudem?
Tavševi, Kresalovi in onemu sds kerjavelčku in še komu, ki so se v predvolilnem času slikali za osebno asistenco, jaz niti pod razno nebi zaupala v nego svoje riti, če bi me doletela tako huda invalidnost.
Tudi invalidi in handyji so vredni svojega dostojanstva!!!
14. april, 2009 ob 8:31
Plača je recimo sramotna, glede na denar, ki ga kasirajo invalidska društva. Je pa tudi na tem področju tako, da vlečejo denar prikoritniki s svojimi priskledniki. In namesto, da bi se invalidi organizirali in skupaj rešili problem, vsak posebej ustanavlja neka društva očitno z namenom, da bi bil prvi med prvimi. Da bi mu to uspelo, se poslužuje populizma in blatenja ostalih društev. Tako vse skupaj deluje kot nekakšna umazana politična godlja, ki se jo zaradi prizvoka hendikepa in mogočega konflikta nihče noče ali ne zmore lotiti.
14. april, 2009 ob 10:53
Plača je premajhna, elita pa preveč popedrana, da bi delala tako težka dela - vsaj njihovi potomci, ki so “kao” ozaveščeni.
14. april, 2009 ob 13:17
Se strinjam, da bi tisti, ki prejemajo socialno pomoč morali opraviti tudi kakšno družbeno koristno delo (pomoč bolnikom, čiščenje okolja,…).
14. april, 2009 ob 14:56
Kako je mogoče, da na zavodih za zaposlovanje nikakor ne morete dobiti ustreznih kandidatov za opravljanje ponujenega dela?
Zato ker je tudi v uradih zavodov za zaposlovanje zaposlenih precej ljudi, ki nimajo pojma o pojmu. Kadar vidim kakšno njihovo izjavo za javnost se lahko samo nasmejem.
14. april, 2009 ob 16:40
No, naj že en pove (napiše) kok je ta plača ………….., lepo prosim.
Lahko mal olajšam, da bo napor v zvezi s tem minimalen:
a) 150 €
b) 250 €
c) 400 €
14. april, 2009 ob 17:07
Prosim avtorico prispevka za bolj konkreten odgovor kar se plače asistentov tiče. Pliz
14. april, 2009 ob 23:19
Elena ! … kolk je plača ?
15. april, 2009 ob 11:34
Plača osebnega asistenta je 450 evrov + malica+ vožnja.
15. april, 2009 ob 15:01
ZGAGA ZGAGARSKA ŠE ZALETAVO ZGAGUJ:
Ejga, Elenca naša žal nam tudi poznana
vrag te je že pobral in s tabo dokončno zaoral.
Ovajaš, denunciiraš, klevetaš vse povprek
lažeš, mutiš, podtikaš in svinjaš
poštenja ne poznaš, kultura ti je španska vas
v šolo si hodila, malo se naučila
blefiraš na veliko in resnica te ovira
packa si velika, umazana politika te vedno mika.
Usmiljenja se tvoja duša izogiba
ko prodajaš invalidnost v paketu hendikepa
terjaš usmiljenja od uboge raje,
ki naj ti da vedno nove pare
ne briga te, če stiska jih pobere
primarna ti je tvoja rita, nisi ti zabita.
Ti in tvoji hendiji pač niste pravljični frendiji
kruta realnost je vaša pojava
vsi skupaj ste samo ena sama velika zgaga.
Nove kazenske zakonodaje ne poznate
a prinesla vam bo še velike zagate.
15. april, 2009 ob 17:12
@Psihiatrična motnja
Kako boli, boli, ko Eleno imamo radi vsi. Izjeme ste le vi, ki plačani ste, da po Eleni pluvate.
15. april, 2009 ob 20:09
Veš Psihiatrična motnja da bi moral bit zaprt v psihiatrični ustanovi?
16. april, 2009 ob 7:46
Ne vem in me ne zanima kaj Jožeta boli. Jasno povem, da mene boli kurac za Eleno Pečarič.
16. april, 2009 ob 7:55
Draga Polona, tvoj realistični pogled na zadevo me zadovoljuje, kajti vse hendikepirane Pečaričke s psihiatričnimi motnjami spadajo k psihiatru zaradi prve zdravniške pomoči.
24. april, 2009 ob 2:09
Vi ste neumni, če mislite, da brezposelni ne delajo. Vsi jih porabijo za vse in ne sedijo doma, in zakaj vsi mislijo, da so nekateri kar drugačni od njih in da lahko celo življenje sedijo doma. Bodite veseli, da imate službo in si želite, da jo tudi oni dobijo, sam ne govoriti, kako jim je kao fajn na sončni upravi. To je kar en konstrukt, ki sploh ne drži. Vedno maš pa lene ljudi tudi v službah, ki so tam, pa nič ne delajo.