Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik - veliko noč, ki je spomin Jezusovega vstajenja od mrtvih. To je Jezus tudi sam v svojem življenju večkrat napovedal, so sporočili s Slovenske škofovske konference. Veliko noč danes praznujejo katoličani in evangeličani, pravoslavni kristjani pa jo bodo obhajali prihodnjo nedeljo. Ob tem prazniku, ki nastopi po 40-dnevnem postnem času in se konča z velikonočnim tridnevjem, se kristjani spominjajo “največjega čudeža in temelja vere”, so zapisali na Slovenski škofovski konferenci. Vstajenje od mrtvih po njihovih navedbah pomeni “osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju”. Kot so pojasnili, je velika noč praznik veselja, ki ga kristjani izražajo z vzklikom aleluja. Ta je v velikonočnem času na poseben način izpostavljen, izhaja pa iz hebrejskih besed Hallelu in Yah, kar pomeni slavite Jahveja, to je Boga, so še dodali.

Staro ime za veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto, kjer se na ulicah poje aleluja. “Družbene razmere, v katerih se nahajamo, so zaznamovale vesoljno človeško družino in kažejo tako na krizo človeka kot tudi družbe. Zgradili smo babilonski stolp civilizacije, ki temelji na materialnem blagostanju, pozablja pa na pomen bivanja,” je v velikonočni poslanici dejal ljubljanski nadškof Alojz Uran. Velikonočna poslanica po njegovih besedah vsakemu človeku podarja oznanilo upanja. Kot je poudaril nadškof, je Jezusovo bistveno poslanstvo, “da znova dokaže, da je Bog ljubezen”. “Jezus na križu je znamenje predane ljubezni, ki je ni mogoče uničiti. Zato smrt in grob nista zadnji dejanji našega bivanja, ampak izpolnjeno življenje in večna sreča,” je poslanico sklenil Uran.

Evangeličanski škof Geza Erniša je v svoji letošnji poslanici poudaril, da nas velika noč vzpodbuja, da zgradimo boljši in pravičnejši svet z vrednotami, kot so zaupanje, spoštovanje in strpnost. Gre za svet, v katerem se bomo znebili prepričanja, da se uspešnost in sreča neke družbe merita le z njeno kupno močjo. Ob tem je poudaril, da nas Bog “ni ustvaril le kot brezbrižne in brezidejne potrošnike, temveč kot razmišljajoče ljudi” “Boj proti revščini, siromaštvu, boj za mir in pravičnost morajo biti na dnevnem redu slehernega izmed nas. Ni namreč dopustno, da bi na eni strani reklamirali moralo, se zanjo zavzemali, na drugi strani pa prepuščali odgovornost in naloge drugim,” je prepričan evangeličanski škof. Kriza, ki v tem času trka na vrata mnogih družin, je po njegovih besedah “preizkusni kamen in odgovor na vprašanje, ali smo sposobni biti solidarni s soljudmi, tako kot je bil z nami solidaren Bog”.

“Svet ne more najti smisla in upanja, če se pogublja v vrtincu lastne sebičnosti in nehumanosti,” je v velikonočni poslanici poudaril superintendent Evangelijske binkoštne Cerkve Daniel Brkič. Današnja globalna kriza je po njegovih besedah “pravzaprav kriza etičnih meril in vrednot, kajti človeštvo jih išče na napačnem mestu”. “Zakaj iščemo življenje sredi smrti? Zakaj vse relativiziramo in bagateliziramo?”, sprašuje Brkič. Kot je poudaril, nam velika noč sporoča, da mora biti merilo vsega človek, ne pa kapital in izkupiček. Slovenija in Evropa bosta po njegovem mnenju “srečnejši, če bosta iskali življenje sredi življenja”.

Vesele velikonočne praznike, Aleluja in veliko lepih pirhov ter šunke s hrenom vam želi ekipa Vesti!

Denis Sarkić, video YouTube