Vlada se je na seji seznanila s programom predsedovanja ter finančnim načrtom za izvedbo programa predsedovanja in potrdila prioritete slovenskega predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope od 12. maja do 18. novembra. V tem času se bo v tej povezavi zvrstilo 54 dogodkov, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal slovenski zunanji minister Samuel Žbogar. V času slovenskega predsedovanja bo tudi znana odločitev o novem generalnem sekretarju SE. Slovenija bo predsedovanje prevzela iz rok Španije. Ministrstvo za zunanje zadeve je sicer kot koordinator predsedovanja Odboru ministrov SE v sodelovanju s pristojnimi resorji pripravilo program aktivnosti, ki jih bodo izvajali posamezni resorji v času slovenskega predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope. Program predsedovanja je bil pripravljen na osnovi prioritet predsedovanja, ki temeljijo na zavezah tretjega vrha SE iz leta 2005 v Varšavi. Na področju spodbujanja skupnih temeljnih vrednot bodo prioritete spodbujanje nadaljnje reforme Evropskega sodišča za človekove pravice, krepitev vladavine prava in spodbujanje pluralistične demokracije; aktivna politika do integracije in spodbujanja manjšin ter Romov in potujočih skupin ter promocija demokracije, vladavine prava in človekovih pravic v JV Evropi, na Kavkazu in v Belorusiji. Slovenija je v programu predsedovanja pri vseh ključnih prioritetah posebno pozornost namenila tudi področju jugovzhodne Evrope. Zaradi aktualnosti dogajanja bo posebno pozornost posvetila tudi aktivnostim SE na južnem Kavkazu in v Belorusiji, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Minister Žbogar o predsedovanju Slovenije Svetu Evrope in zadevah s Hrvaško:

Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da je vlada ponovno obravnavala poročilo o pobudi evropskega komisarja za širitev Olija Rehna za rešitev hrvaško-slovenskega spora, a sklepov ni sprejela, ker bo vlada še prej opravila pogovor s člani parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Komisar Rehn pomaga Sloveniji in Hrvaški, da bi dosegli dogovor o načinu reševanja vprašanja meje in s tem odpravili zastoj Hrvaške v pogajanjih z EU. Minister Žbogar je danes tudi potrdil, da naj bi se s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem srečala v kratkem, vendar datum srečanja še ni usklajen. To naj bi veljalo tudi za srečanje predsednikov obeh vlad, Boruta Pahorja in Iva Sanaderja. Na vprašanje glede vloge nekdanjega finskega predsednika in Nobelovega nagrajenca za mir Marttija Ahtisaarija pri reševanju slovensko-hrvaškega spora je vodja slovenske diplomacije dejal, da je Ahtisaari gotovo zelo ugledna oseba, “Nobelov nagrajenec z izjemnimi izkušnjami”, tudi pri reševanju vprašanj o meji, in bi lahko pomagal Sloveniji in Hrvaški pri reševanju spora, a, kot je dejal Žbogar, sedaj še “nismo v fazi dogovora”. “Vse modalitete dogovora so še v zraku in prezgodaj se je še odločati, ali sprejemamo Ahtisaarija kot posrednika. Slovenija ne bi imela težav, če bi posredoval Ahtisaari,” je dejal zunanji minister, ki je tudi izrazil željo, da bi hrvaška stran v svojih izjavah, tako kot Slovenija delovala “umirjeno in konstruktivno”. Ahtisaari je sicer v torek v Washingtonu izjavil, da “zelo verjetno” ne bo sprejel posredništva v obmejnem sporu med Hrvaško in Slovenijo, ker gre za pravna vprašanja, on pa ni pravnik.

Minister Žbogar o delovnih nalogah za Dimitrija Rupla:

Anja Grahek, video Denis Sarkić