Gregor Virant uvodno o javni upravi:

Predsednik odbora za javno upravo v strokovnem svetu SDS Gregor Virant ocenjuje, da so znotraj državne uprave še “rezerve” in bi bilo število zaposlenih mogoče zmanjšati, po njegovi presoji za pet do sedem odstotkov. Vendar pa se je tega treba lotiti na profesionalen način, sicer lahko nastane več škode kot koristi, je dejal. Odpuščanje zaposlenih v javnem sektorju bi bilo po mnenju nekdanjega ministra za javno upravo neprimeren ukrep. Kot je navedel, je bilo iz izjav predsednika vlade Boruta Pahorja razbrati, da je odpuščanje v javnem sektorju ena od možnosti. “Takšno napovedovanje odpuščanja med vrsticami, precej nejasno in megleno, je neprofesionalno in neodgovorno,” poudarja Virant, ki dodaja, da vsaka taka izjava zbuja negotovost in tesnobo pri zaposlenih v javnem sektorju.

Gregor Virant odgovarja prvič:

Prav bi se mu zdelo, da predsednik vlade bodisi razgrne jasen načrt odpuščanja v javnem sektorju bodisi pove, da odpuščanja ne bo. Njegovo stališče pa je, da bi bil to ta trenutek neprimeren in nepotreben ukrep. Nespametno bi po Virantovih besedah bilo, če bi vlada dodatno s svojimi ukrepi povzročila še nekaj tisoč brezposelnih. Poleg tega bi s takimi ostrimi ukrepi destabilizirali javni sektor in v končni fazi bi s tem vplivali tudi na kakovost oz. standard storitev za uporabnike, je opozoril. Podpira pa vsa prizadevanja vlade, ki bi šla v smeri, da bi število zaposlenih zmanjšali z “mehkimi metodami”, na primer s skrbnim gospodarjenjem z novimi zaposlitvami. Pri tem je kot možne poti omenil racionalizacijo postopkov, določitev prioritetnih nalog in izkoristek obstoječega kadrovskega potenciala. Ob vsaki menjavi vlade se dogaja, je dejal, da so določeni ljudje, ki znajo dobro delati in so sposobni, “potisnjeni na stranki tir” le zato, ker so na primer tesno sodelovali s prejšnjo vlado.

Gregor Virant odgovarja v drugo:

O dogovoru glede plač, ki ga je sedanja vlada sklenila s sindikati v javnem sektorju, Virant meni, da je nezadovoljiv, saj ga pomemben del sindikatov ni podprl, med njimi iz tistih dejavnosti, ki so izrazito podcenjene (kultura, socialno varstvo, zdravstvena dejavnost). Ob tem Virant ne podpira niti vsebine dogovora. Ugotavlja namreč, da je ta dogovor “udaril” po tistih, ki so bili že dolga leta podcenjeni in zapostavljeni, in tistih, ki so nadpovprečno uspešni. Tako ob zadnjih predlogih, ki gredo v smeri morebitnega znižanje plač v javnem sektorju, pravi, da mora vlada vsak ukrep, ki ga bo predlagala, uskladiti s sindikati javnega sektorja. “Če se bo šlo v neke dodatne ukrepe, naj bodo taki, da bodo enako prizadeli vse, ne pa samo nekatere - vendar tudi to, le v skrajnem primeru,” je dejal. Po njegovem prepričanju je prioritetno varčevati na drugih področjih. Dobra možnost se mu zdijo javna naročila. “Velikokrat se naročajo nepotrebne stvari. S togo izvedbo razpisov in togimi pogoji se izločajo ponudniki, ki bi bili pripravljeni kvalitetno ter ceneje kot izbrani ponudnik dobaviti blago in storitve. Z aneksi pa se spreminjajo osnovni pogoji, ki so bili dogovorjeni po izvedbi javnega razpisa,” je kot največje hibe sistema javnega naročanja izpostavil Virant.

Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant nasprotuje ukinjanju delovnih sobot na upravnih enotah. Predlaga, da se racionalizacija opravi na drugačen način, in sicer tako, da ob sobotah dela manjše število zaposlenih in se delovne sobote skrčijo na tiste storitve, po katerih se več povprašuje. Virant je pojasnil, da je uvedba delovnih sobot v državni upravi “pomenila korak k večji prijaznosti javne uprave do uporabnika”. Uradne ure so želeli približati potrebam strank, saj so ankete pokazale, da si ljudje želijo uradnih ur tudi ob sobotah. Ob tem je spomnil, da so se ob uvedbi delovnih sobot maja 2007 s sindikati dogovorili, da bodo spremljali učinke in analizirali obisk. Analiza podatkov za 2007 je pokazala, da je govora o več kot 50.000 ljudeh, ki na letni ravni pridejo k državni upravi po storitve ob sobotah. Na podlagi te analize so tudi naredili seznam tistih organov, pri katerih je bil obisk izrazito nizek in tam so sobotne uradne ure ukinili. Na upravnih enotah in davčni upravi pa so ostale, je pojasnil Virant.

Gregor Virant za Vest:

Kot je dejal, je pridobil analizo za leto 2008, po kateri je upravne enote na letni ravni ob sobotah obiskalo 25.000 strank. Obisk je “definitivno nižji kot v letu 2007″, ugotavlja Virant. A po njegovem prepričanju gre še vedno za relevantno številko - za 25.000 strank, ki jim je na ta način uprava zagotovila storitve. Opozoril je še, da zaposleni v času, ko ni strank, opravljajo tudi drugo delo, kot tudi ob drugih dnevih niso ves čas uradne ure.

Anja Grahek, video Denis Sarkić