Kje je Afganistan?
7. april 2009 ob 10:46 | Jani Sever |Nato je praznoval 60. obletnico. Bilo je slavnostno. Po več kot štirih desetletjih se je zavezništvu spet pridružila Francija. Ali je torej Nato močnejši kot je bil kdajkoli? Zdi se, da ravno obratno. A to seveda ne pomeni, da je z njim konec.
Francija je iz Natove vojaške strukture izstopila leta 1966. Med razlogi je ključna doktrina ZDA, ki jo je uvedel Robert McNamara. Imenovala se je “fleksibilni odgovor” in je pomenila, da ZDA v primeru Ruskega napada ne bodo takoj odgovorile z vso silo. Francozi so to razumeli, kot da se ZDA niso več pripravljene boriti za svoje zaveznike. Evropa bi morala biti, v primeru vojne z Rusijo, najprej praktično uničena, preden bi ZDA resno intervenirale. Evropske članice Nata so strategijo zavrnile, vendar to ni ničesar spremenilo. Že leta 1963 je De Gaulle izjavil, da države, ki nimajo jedrskega orožja ne morejo biti neodvisne. Ko je Francija izstopila iz Nata, je De Gaulle dejal, da Francija ne more biti del Evrope, katere strategija je, znotraj Nata, ameriška strategija.
Od takrat je minilo zelo veliko časa. In Francija je spet v Natu. Tudi med tem je z Natom ves čas sodelovala. A sprememba, ki se je zgodila ob 60. obletnici zavezništva je pomenljiva. Zakaj so se Francozi vrnili? Odgovor se zdi pravzaprav precej enostaven. Francija je bila že v času hladne vojne advokat ideje, da bi morala Evropa predstavljati tretjo svetovno silo (poleg ZDA in SZ ), kar je bil vsekakor velik strah ZDA. In mnogi so prepričani, da je bil prav to, da se kaj takega ne bi zgodilo, eden od pomembnih razlogov za obstoj Nata. Zdaj so se razmerja spremenila. Nato je izgubil svoj pomen in je bolj ali manj samo še zavezništvo za vojaške intervencije pod vodstvom ZDA. Svet postaja multipolaren in očitno je zelo pomembno biti zraven.
No, to je samo en del perspektive. Nato, ki je bil ustanovljen, da brani zahod pred Sovjetsko zvezo in po njenem kolapsu dolgo ni našel svojega pravega smisla, ima danes vedno bolj jasne naloge. Obama zelo jasno podpira širitev zavezništva na vzhod in jug, kar je pomembno zaradi zaščite energetskih virov in transpotrnih poti. Afganistan je imel vedno zelo pomembno geostrateško vlogo. Lokacija med centralno Azijo in arabskim svetom je pač nezamenljiva. Je Nato tam res zaradi Al Kaide? Zaradi Osame? Bi bilo nemogoče doseči kakšno drugačno rešitev od eskalacije vojne? Gotovo. A največja moč ZDA je v njenem orožju in vojaški tehnologiji. In kot je nekoliko cinično pripomnil Noam Chomsky, pregovor pravi: “Če imaš kladivo, je bolj ali manj vse, kar vidiš žebelj.”
Obama je v Afganistan že napotil dodatnih 21.000 ameriških vojakov. Kmalu naj bi jim sledilo še 10.000 novih. Na vrhu Nata je ameriški predsednik članice pozval, naj se jim pridružijo. Zaradi Al Kaide in grožnje, ki jo ta predstavlja za ves svet. Odgovor je bil precej hladen. Čeprav to ni bilo zelo izpostavljeno. Pomemben je bil poziv. Afganistanskih vojaških okrepitev se je že prijelo ime Obamina vojna. Vendar to niti ni pomembno. Drugo vprašanje je, zakaj se je novi predsednik ZDA odločil za takšno strategijo. Razlaga, da gre samo za kompenzacijo za domneven umik iz Iraka, ki naj bi sledil, je preveč površna. Kot razlaga Chomsky v intervjuju za Democracy Now, je na delu nova politika, ki ima precej globlje razloge, v centru katerih še vedno leži Iran.
Obama je požel precej aplavzov s sloganom za svet brez jedrskega orožja. Najprej seveda brez iranskega jedrskega orožja. Nova strategija ZDA naj bi temeljila na vzpostavitvi regionalnega zavezništva proti Iranu. Ključne države v tej koaliciji so Izrael, Saudska Arabija, Egipt, Indija in seveda Afganistan. In Nato ima pri tem pomembno nalogo. Pomagati mora ZDA obvladovati Afganistan, državo, ki je doslej ni obvladala nobena okupacijska vojaška sila. Prav nič drugače ni z Natom, ki mu v Afganistanu nasprotuje velika večina ljudstva, ne le talibani. Celo predsednik Karzaj je Obamo, po njegovi izvolitvi, v pismu spraševal, kdaj se bo Nato umaknil iz njegove države. No, odgovora ni bilo, namesto tega je kmalu prišel nov kontingent vojske.
In Slovenija? Bili smo ponosni, ker nismo blokirali vstopa Hrvaške v Nato. In še vedno smo ponosni kupci izjemnega števila oklepnikov, ki jih ni od nikoder. Menda pa se tudi že pripravljamo na nove nakupe orožja. In seveda imamo v Afganistanu zajetno število naših vojakov. Zadnje najbolj pomembno vprašanje, ki je bilo v zvezi z njimi izpostavljeno v slovenskih medijih, se je glasilo, ali so res kadili travo.
Jani Sever
7. april, 2009 ob 11:13
Če Obama govori jedrsko, je mene strah njihovega scenarija z nuklearnim Pakistanom. Kajti , če imajo za “wallstreet črno lukno” strategijo Velikega šoka nas je vse lahko strah črnega Busha oz. tistih v njegovi Senci in tistih v Temi.
Upam ,da tako nori niso, ampak pri ZDA ne moreš biti ziher. Njihova specialiteta je krizo preglasiti z še večjo krizo. Že “bombaj Mumbai” je bil predvidljiv dogodek in režiran do potankosti. Pozicioniral je Pakistan. Evropa naj prekleto pazi na Nato monopoli, da se ne bo potrebno izgovarjati tako kot pri tajnih preletih cie in sprehajanju princev teme po EU. Nedotakljivi so še vedno v akciji, le sliko za množice so spremenili. Obama Omama je bil izvoljen šele pred “črno luknjo” pohlepa, ker niso želeli belčka narediti krivega, Geslo: S črnim v črne čase. Lovewar: Yes we can - oglas za Nato.
7. april, 2009 ob 11:56
Če bo kdo zanetil 3 svetovno jo bo Obama, tipo je bolj nevaren kot vsi Bushi skupaj. Všečni hipokratek, ki je samo lutka na vrvicah Wall Streeta in ostalih NWO smradov. Mehanična ovca (Judas goat), ki vodi ljudi direktno v klavnico — Wake up people…
7. april, 2009 ob 13:06
http://www.jwharrison.com/blog/2009/04/03/democracy-now-info-on-the-g20-summit/
7. april, 2009 ob 13:17
Pe en strel v prazno rdeče zvezde severnice.
Ker pač ne sme ali pa ne more govoriti o bedarijah in nesposobnostih rdeče vlade se zgublja v teme , ki jih pač niti malo ne obvlada.
7. april, 2009 ob 15:29
Kje je Afganistan?
…tle,pr nas,recimo…
Ljubljana - V sodni palači ljubljanskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne zgodil incident brez primere. Med enim izmed mnogih sodnih procesov zoper člane razvpite romske družine Strojan z Roj pri Ljubljani se je več članov družine, ki so spremljali obravnavo, s pestmi spravilo nad oškodovanca Predraga Zogovića, ki je stopil na prostor za priče, in ga lažje ranilo. Pretep se je zgodil med nekajminutno prekinitivijo obravnave pred vhodom v sodno dvorano številka 118 v prvem nadstropju sodišča na Tavčarjevi ulici.Prva je pesti zavihtela Jelka Strojan, ki je z Predraga Zogovića z natančno odmerjenim udarcem zadela v obraz, nato pa so ji na pomoč priskočili še ostali člani družine. Udarci so padali po žrtvi, na sodišču pa je zavladalo obsedno stanje. Prestrašeni kriki žrtvine hčerke, ki jo je v napadu prav tako skupila, in vpitje ter grožnje napadalcev so privabili varnostnike, ki so najprej skočili med Zogovića in njegove napadalce, vendar so udarci še kar deževali. Napad se je končal po nekaj minutah, ko so v pretep posegli dodatni varnostniki, ki so nato Zogovića in njegovo hčerko odpeljali na drug konec sodišča in tako ločili prestrašeno žrtev od pobesnele družine.
Na izjemno začudenje vseh udeležencev obravnave se je sojenje, kot je odločila predsednica sodnega senata Barabara Trebec Debeljak, kljub pretepu nadaljevalo, na kraj pa so več kot uro po dogodku prišli policisti. “O pretepu smo bili obveščeni ob 10:45, ob 10:55 pa so bile patrulje že na kraju dogodka,” je povedal Vinko Stojnšek, tiskovni predstavnik policijske uprave Ljubljana.
7. april, 2009 ob 18:08
Citat
In seveda imamo v Afganistanu zajetno število naših vojakov
Konec citata
Svojih vojakov, ne naših.
7. april, 2009 ob 19:07
No, tudi stara strategija ZDA je strategija proti Iranu. Dovolj si je le pogledati zemljevid regije in takoj se vidi, da so vse sosede Irana bodisi okupirane s strani ZDA (Afganistan, Irak), bodisi ameriške zaveznice. Iran je praktično obkoljen.
7. april, 2009 ob 21:20
Matej pravi:
7. april, 2009 ob 19:07
No, tudi stara strategija ZDA je strategija proti Iranu. Dovolj si je le pogledati zemljevid regije in takoj se vidi, da so vse sosede Irana bodisi okupirane s strani ZDA (Afganistan, Irak), bodisi ameriške zaveznice. Iran je praktično obkoljen.
..Iranci sprejemajo prostovoljce… ergo..
7. april, 2009 ob 21:30
kos, kdaj je svojih in kdaj naših (pravilo)?
7. april, 2009 ob 22:42
Vsak ima svoje, naši so pa samo naši (in ne od kosa). ;)
8. april, 2009 ob 15:44
Takoj, ko je Jelušičeva nastopila položaj ministrice, je hitela razlagat, da bomo povečali število vojakov v Afganistanu. Zahodnoevropske države pa so hladne ob napovedi Obame, da bo poslal 17.000 dodatnih vojakov v Afganistan. A moramo biti Slovenci res vedno v prvih vrstah in bolj papeški od papeža! Ali nimamo prav nobene strategije ali vsaj kritične distance do vojaške intervencije v Afganistanu.
Sicer pa mislim, da je žarišče zgrešene ameriške zunanje politike v nadaljevanju podpiranja Izraela. Samo tu lahko vidim eskalacijo muslimanskega sovraštva Amerike in Evrope, ne pa v nekem zatiranju talibanov.
9. april, 2009 ob 15:33
Jurij
Kadar je predmet last subjekta, je vedno svoj in ne moj ali naš…