Ja. Tudi sužnjelastništvo je bilo čisto v redu družbeni in gospodarski sistem, če nisi imel ravno smole, da se ni nisi rodil patricij, ampak kot suženj. In fevdalni sistem, če nisi bil ravno tlačan. Pa kapitalizem, če nisi obsojen na tehnološki višek, šest mesecev brezposelnosti, nato si uradno samo še socialni problem, če si narojen v sistem, kjer so diferencirani in plačljivi šolstvo, zdravstvo, pokojninski sistem pa naj bi držali pokoncu stebri. Kot so jih zgradili v Ameriki, drugod kopirali, vsi pa so se sesuli.

Ko smo s korejskim odstotkom glasov odločali za hiter odhod iz balkanske krčme, sem glasoval seveda za odhod, saj se je takrat le čakalo še, kdaj bo ugasnila luč, in bo vsak zagrabil v roke, kar mu bo najbližje. Nič pa se ne spomnim, da bi takrat, ali kdaj pozneje, glasoval za kapitalizem, za liberalnega še posebej ne. Ker sem verjel, in do danes me niso prepričali v obratno, da če iz levega žepa vzameš sto in jih teh sto prestaviš v desni žep, iz desnega pa potegneš ven dvesto le, če roko spotoma vtakneš še v sosedov žep! Sem pa spoštoval voljo večine, ki je zase in zame izglasovala, da si želijo iz služb za nedoločen čas na zavod za zaposlovanje in nato v centre za socialno delo, da so se prenajedli toplih obrokov v službi in naveličali poceni poleti počitnic na morju, pa za otroke brezplačnih šol v naravi in simbolično plačljivih zimskih in poletnih kolonij.

So pač menili, da so v kapitalizmu vsi kapitalisti, ali da so prav oni rojeni za razmetavanje denarja za ribolov v Novi Zelandiji, lov na medveda na Aljaski in obsojeni na vikendico, ali dve ob Cerkniškem jezeru. In leta čakal na to, da isti zberejo podpise, potrebne za referendum, da jim bedakom vzame sistem glasovalno pravico, da za seboj v ameriko na domačih tleh, ne vlečejo še pametnih in nič krivih.
Bil sem potrpežljiv: učili so nas, da praskupnosti, sužnjelastništvu sledi fevdalizem, temu kapitalizem in njemu socializem, kjer bo vsak zaenkrat plačan po delu, do komunizma, kjer bo vsak plačevan po potrebah. Čeprav so nekateri takrat dvomili, da je socializem samo pot iz kapitalizma v kapitalizem …
Pustimo komunizem, ker o njem, razen iz svetega pisma, nič ne vemo, toda - živeli smo v socializmu, ki je zase trdil vsaj, da je pravičen. Kapitalizem tega zase niti ne pravi, v kapitalizmu zmagujejo mladi, zdravi, brezobzirni in sposobni. Socializem, naj bi ustvarjal za zadovoljevanje potreb, kapitalizem pa se vrti izključno za profit! Da kupujemo čim več nekaj, kar že vse življenje nujno potrebujemo v kuhinji, na vrtu in v domači delavnici, pa ne niti vemo, da je, če nam ne bi vsak dan sproti trgovci dopovedovali s prospekti v nabiralnikih. Sam jih vedno prelistam, počakam pet minut, da mine napad– in ne kupim nič.
Potrpežljivo sem gledal okoli sebe, se pogovarjal s prijatelji iz prejšnjega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, in večina, ki jih je bila uspešna prej, so (bili) uspešni tudi sedaj, in se spraševal, kako se je prejšnji režim toliko časa obdržal, ko ni bil nihče zanj. Razen mene. Vsi, ki so bili na glas proti mašam na radiu, so po tihem, in na vasi, dajali otroke krstit, vsi ki so bili naglas proti anarholiberalizmu, danes zase pravijo, da jih je prejšnji režim utesnjeval, pa so v svojem prejšnjem, življenju, rdečem, sebi in drugim natikali nagobčnike in uzde … Razumi kdor moreš.

Dolgo sem bil prepričan, in sem še, če bi JLA uspelo zasesti slovenske meje in utišati slovensko pomlad (?), bi imele vse občine odbornike in župane, parlament vse poslance, vlada pa predsednika in ministre. Najbrž večino celo istih, ki so.

Verjamem v dialektični in v zgodovinski materializem, pa sem na prelomu iz leta 2008 v 2009, z nekaterimi še upajočimi in večino nečakujočih, doživel veliko oznanjenje usodnih sprememb! No, ne ravno povratek iz kapitalizma v socializem! In ni bilo nobenih strelov z Aurore, pa svetovne komunistična revolucije, še drobne oktobrske, ne! Marx, ki je briljantno razčlenil kapitalizem (receptov za socializem in komunizem ni pisal, te so napisali njegovi razlagalci), je razčlenil samo kapitalizem zato, ker pač ni poznal socializma, kot smo ga živeli, sicer bi Kapital, svojo kritiko politične ekonomije, zanesljivo raztegnil še nanj. Danes vidimo, trdim, da si kapitalizem in socializem nista v antagonističenem nasprotju, ampak sta dve plati iste medalje! Čeprav se ena, socialistična, nam delojemalcem, in danes, in za nazaj, kaže prijaznejšo. V načinu organiziranja proizvodnje dobrin, pa se sistema nista razlikovala, čeprav en razpolaga z zasebnim, drugi pa je, dokler je, proizvajal z državnim in družbenim lastništvom nad proizvajalnimi sredstvi, za obstoj pa sta oba, z različnima hitrostima, proizvajala vedno več, vzporedno oba uničevala okolje in se oba, spet z različnima hitrostma, bližala istemu koncu. Čeprav tega nista verjela zase, ampak trdila le drug za drugega: nasičenosti trga, pomanjkanju realnega denarja, neizbežnemu kolapsu, ki ga milijarde virtualnega denarja v Ameriki in stomilijoni enakega v Sloveniji, samo odmikajo, ne pa preprečujejo. Zdravimo po homeopatsko: z redkim enakim proti istemu!
Kaj je dvajset let? Za muho enodnevnico nepredstavljivo, za človeka še generacija ni, zgodovinsko gledano pa sta dve desetletji hkratno! Pred našima očmi sta razpadla in razpadata socializem in kapitalizem hkrati! Priča smo le nekajkrat videnemu v človeški zgodovini, da politični, proizvodni, družbeni in kulturni sistem čaka, da ju nadomesti drugi, drugačen!

Oja, tudi restavracije sistemov so že bile, in po nekaj deset, pa tudi sto let so trajale, vedno pa so bile začasne. In nov družbeni red se ni nikoli napovedal, kakšen bo. Zanesljivo, le drugačen od prejšnjega, kako drugačen, ni nikoli in nihče napovedal prav. Za v naprej: zagotovo ne bo kapitalizem, pa tudi socializem ne. Oboje je, deja vu. Že videno!

Zanesljivo nismo v eni cikličnih kriz kapitalizma. Končuje se četrta velika družbena delitev dela: kapitalizem/socializem. Tokrat gre zares!

Matjaž Vizjak