Rambo Ben vs. Zhou Xiaochuan
31. marec 2009 ob 10:43 | Matjaž Košir |Zhou Xiaochuan ne mara ameriških dolarjev. Zhou je guverner kitajske centralne banke. Prejšnji teden je pozval k radikalni reformi mednarodnega denarnega sistema, s katero bi ameriški dolar zamenjali kot primarno svetovno valuto z alternativno, globalno valuto.
Predlog kitajske centralne banke je pravzaprav le politično orodje, s katero je izrazila veliko zaskrbljenost nad obnašanjem FED-a (ameriška centralna banka), ki se je nad reševanje krize spravila s tiskarskimi stroji. S tem ko FED zalaga finančni sistem z ogromnimi količinami svežega denarja, škoduje vrednosti dolarja. Ni skrivnost, da je to ZDA v interesu. Cenejši dolar pomeni konkurenčnejši izvoz in cenejše odplačevanje dolga. To vpliva tudi na zniževanje vrednosti kitajskih državnih rezerv (večina državnih rezerv Kitajske je denominiranih v dolarjih).
Argumenti Xiaochuana so logični. Status ameriškega dolarja kot valute državnih rezerv, je pomagal povzročiti globalna neravnovesja. Države s proračunskim presežkom niso imele veliko drugih možnosti kot naložiti svoja sredstva v ameriške dolarje; seveda posredno preko zelo likvidnega trga (glede na velike količine državnih rezerv) dolžniških finančnih instrumentov (obveznice, zakladne menice,…).
ZDA oz. FED (centralne banke so praviloma neodvisne od oblasti) so sedaj prisiljene izbirati med domačo in mednarodno stabilnostjo. Iz vidika gospodarstva ZDA je obsežno tiskanje denarja smiselno, a to škodi vrednosti USD. Ben Bernanke je na pričetku mandata obljubil, da bo dolarje metal iz helikopterja, če bo to potrebno. Bernanke se je v svoji izjavi sicer le skliceval na Miltona Friedmana, ki je zapisal, da je potrebno za namen borbe proti deflaciji denar metati tudi iz helikopterja, če je to potrebno. Vseeno je s tem Bernanke v javnosti pridobil vzdevek ‘Helicopter Ben’, z agresivnostjo ameriške centralne banke pri zagotavljanju likvidnosti pa ga nekateri po novem kličejo kar ‘Rambo Ben’.
Predlog Xiaochuana, guvernerja kitajske centralne banke, vsaj na kratek ali srednji rok ni realističen, čeprav je pri drugih državah, ki imajo obsežne rezerve, denominirane v USD nedvomno naletel na odobravanje. Vlogo dolarja bi naj po njegovem zamenjal SDR (angl. Special Drawing Rights) – umetna valuta, ki jo je leta 1969 ustvaril IMF (angl. International Monetary Fund) in je sestavljena iz ponderiranega razmerja med GBP, JPY, EUR in USD. SDR je bila izvirno namenjena uporabi kot rezervna valuta (v obdobju sistema fiksnih tečajev, Bretton Woods), a se sedaj uporablja večinoma le še za transakcije med IMF in njenimi članicami. Obseg sredstev SDR pri IMF je trenutno le okoli ‘borih’ $32 milijard ameriških dolarjev in tudi zato ni primeren kot realna alternativna valuta.
Kitajsko nezadovoljno/politično rožljanje je zato še najbolj uporabno kot potencialen veliki smerokaz prihodnje smeri gibanja ameriškega dolarja in tudi vse večje teže Kitajske v mednarodnem finančnem sistemu, trenutno pa to še ni dejavnik, ki bi pomembneje vplival na tečaj dolarja v kratkoročnem pogledu, ampak le smerokaz vse manjše vloge ameriškega dolarja v svetovnem gospodarstvu.
Trenutno (na zelo kratek rok, znotraj tega ali naslednjega tedna) dviguje vrednost ameriškemu dolarju njegova korelacija s povečanim občutkom negotovosti investitorjev na finančnih trgih, kar pomeni, da trg ameriškem dolarju zaupa bolj kot Zhou Xiaochuan. Odnos: šibki delniški trg – močan dolar je bil izrazito prisoten že v lanskem letu, v zadnjih časih je mogoče pri aktivnem trgovanju opaziti nekoliko šibkejšo povezanost, a je še vedno prisotna.
Primerno je tudi pogledati dolgoročno tehnično sliko. Ob pogostem spreminjanju sentimenta na trgih, različnih novicah, pozivih in nasprotujočih se izjavah pogosto poda gibanje tečajev samo zase še najbolj objektivno in pošteno mnenje.
EURUSD je dosegel vrh v sredini lanskega leta, nato pa je zaključil svojo rast v skladu s pozitivno trendno linijo (od pričetka 2002). Od vrha lanskega leta je zabeležil najnižjo vrednost pri 1.2328, ki ustreza v tehnični analizi znani Fibonacci podpori, pri isti vrednosti pa je tečaj že spremenil smer tudi v oktobru 1998. Nad omenjeno vrednostjo 1.2328 tečaj oblikuje konsolidacijski vzorec in vse dokler se bo zadrževal nad to vrednostjo, smo lahko pozorni na nadaljevanje pozitivnega trenda (seveda pod drugačnim kotom). Rast nad 1.4330 bi pomenila dobro podlago za ponoven napad 1.60. Zaenkrat torej znakov spremembe dolgoročnega trenda slabitve USD še ni videti.
Matjaž Košir
Avtor je analitik v trgovalni ekipi TradePort, Poteza d. d.
31. marec, 2009 ob 12:26
Keynesians, in concert with their Friedmanite comrades, control
everything: monetary policy, fiscal policy, the judiciary, appointments and the research
agenda at universities and other think-tanks, the publication programs in the editorial offices
of scholarly journals. A Cassandra such as myself would never get a hearing before the
disaster struck.
http://www.professorfekete.com/
31. marec, 2009 ob 12:27
http://www.professorfekete.com/articles/AEFThereIsMoreWhereThisGiftHasComeFrom.pdf
31. marec, 2009 ob 16:58
In kaj to mene briga, a izgledam kot en od milijarde Kitajcev?
Hecam se. Na izpraznjeno dolarjevo mesto se nihče ni sposoben usesti. Evropo še boli rit od irskega “ne” in od naivnih naložb v “varne” AAA ameriške papirje. Ko bi se vsaj z Rusi, Arabci in Kitajci kaj smiselnega dogovorili o vzajemnih deviznih rezervah in podobnem…
Ker me prijatelji poznajo po tem, da vsako debato zaključim sebi v prid, moram dodati le še to. Evropske volitve so brez veze. Tam se o ničemer ne odloča. A ne???