Smrdljiva (medijska) čorba
27. marec 2009 ob 10:00 | Katja Lenart |Kam smo torej prilezli, kako široko smo odprli vašega duha? Ste sposobni brati med vrsticami, ali ločite med realnostjo in fikcijo? Vam je jasno, kaj se tam zunaj resnično dogaja ali (pač) pogoltnete vse, kar vam servirajo mediji?
V središču Gaze je eksplodiral človek-bomba. Trinajst mrtvih, petindvajset ranjenih. Verjamete?
Umrl je Fidel Castro (lani).
Murko je v bistvu ženska.
Madonna bo posvojila še eno afriško siroto.
Michaelu Jacksonu je že drugič letos odpadel nos.
Leta 2012 bo v Zemljo treščil neznan leteči predmet in vsi bomo umrli.
Požar kandidira za evropskega poslanca.
Đuro kupuje hišo na Filipinih.
Možganski polovici meljeta in veselo absorbirata medijski tok. Oglase, prikrite oglase, pornografijo, afere, kuharske recepte, joške, neskončne politične klobase, kimavce in sleparje. Vroče vesti, vnaprej posnete “vklope”, nestrpne novice, prazne povzetke, ukradene zgodbe, površne prevode.
Postavljajo se pred objektiv in se nasmihajo. Izmišljajo si bizarne zgodbe in jih prodajajo medijem, da bi pritegnili našo pozornost. Pošiljajo nam polpismene maile, ki nas posiljujejo z nekimi mladimi fantki, ki si želijo medijske pozornosti. Piarovci se poveličujejo in ponosno mahajo z diplomo iz novinarstva.
Kreatorji realnosti smo, mediji (zavijem z očmi). Prenašalci zgodb, malih dram in življenja. A priznajmo, vajeni smo je, te ljubke klasične forme vsakdanjih novic - najprej nekaj bomb in krvi (ne preveč, lepo prosim, razmesarjenih trupel nam nikar ne kažite!), potem nekaj političnih puhlic (pokažejo, da obstajajo in da vestno služijo poslansko plačo), kratka okrogla miza in razprava o aktualni situaciji, vreme, nekaj športa in za konec še rdeča prepoga nikoli doživete bede in blišča. Vse skupaj naj nam proda klasičen resnoben obraz, ki si ob družabni kroniki vendarle za trenutek oddahne in z jamicami v ličkih privošči rahel nasmešek.
In ker se bitje človeško kaj hitro navadi plehkosti in umetelnosti, je težko (po)gledati nekaj, kar ne ustreza ustaljeni formi, obliki, barvi in oblini. Preveč je pomembno, kakšna je embalaža, preveč šteje okvir, v katerega je slika vstavljena. Ni pomembna kvaliteta, če jo zgazi kvantiteta.
Gledam, kaj ljudstvo gleda. Opazujem vsebine, iščem izvirnost, brskam po zgodbah in iščem človečnost. Ljudi, njihove zgodbe, drugačnost. Iščem. Slovenija, Evropa, Svet. Kaj je najbolj obiskano, gledano, spremljano? Kaj ljudi pritegne? Zakaj?
Brskam po spletu. Na različnih lokacijah (spletni portali, trije so deklarirani kot medij) najdem sedem člankov z isto vsebino, vsi so povzeti po enem viru (imenovan je le na dveh kopijah). O zvezdnici, ki si je povečala žnable. (Ma, ne ga srat?! Strašno zanimivo in poučno!)
Berem in primerjam tekst. Tu in tam je kaj dodano in celo fotografija je na vseh ista, le dva od medijev sta dodala nekaj starejših fotografij. Zgodba je ista, vsebina tudi. In na spletnih lokacijah ima članek komentarjev, da se mi jih niti ne da vseh prebirati. Ne zanima jih vsebina, komentirajo popolnoma neumestne reči. Pizdijo čez plehkost, plastičnost tega ženskega bitja, napovedujejo ji overdose z botoksom, najdejo se tudi poznavalci facialne kirurgije. Predvidevam, da je omenjeni članek zelo obiskan, klikan.
(In kaj ste v zadnjem tednu najbolj brali, klikali na Vesti? Vest o smrti Damijana Cavazze, komentar “Dobre pičke prepovedane”, Jurija o marihuani in dva prispevka o Patriji.)
Joški, seks, pornografija, zvezde tam daleč stran, smrdljive slovenske rdeče preproge, oprani milijoni, bleščeča plehovina.
Vem, po dolgem in trdem celodnevnem delu se bo povprečen Slovenec pač z velikim veseljem čofnil v tisti zguljen fotelj in vklopil daljinca. Ne bo se kaj prida zmrdoval nad osiromašenim nacionalkinim tv-programom (pozabil je že na dvig naročnine), z daljincem bo poiskal nekaj drugega. Nekaj lahkotnega, lepega in zabavnega. Ni važno kaj, oči mu od utrujenosti že vleče skupaj in zjutraj mora zgodaj vstati.
Sosed bo na drugi strani stene ravno zapiral vse tiste prepovedane strani in brisal sledi. Dnevne novice je že prej na hitro ošvrknil in dovolj bo za debato ob pivu.
Urednico tistega rumenega medija je pravkar poklical slavček, da ji proda še eno zgodbo. Še dobro, ravno dve strani sta ji še ostali, da jih zapolni, preden gre cajtng v tisk. Ji vsaj ne bo treba prevajati člankov o Brangelini…
Ste prebrali vse, ste prepričani, da vam ni kaj ušlo? Pogoltnimo vsebino in gremo dalje. Tam nekje je ravnokar rojen nov medij. Kupujte ga, berite, spremljajte in konzumirajte. Upanje crkne zadnje, možgani so utrujeni od fizičnega dela.
Ne bom moralizirala, tako pač je. Le strašno ogabno se mi je priskutilo vse skupaj. Tolikokrat sem jo že premešala, to smrdljivo medijsko čorbo, da bom preprosto ugasnila ogenj in jo pustila, da se ohladi. Krožniki so že pripravljeni, jedli bomo z rokami.
Katja Lenart
27. marec, 2009 ob 10:25
Draga Katka, ti maš vest in glavo, zato vztrajaj. Ostali portali so mi postali nevarni, skoraj vsak dan čist popizdim, ko vidim kakšne debilne nebuloze objavljajo. Si predstavljaš kakšen IQ mora imeti urednica 24ur.com? Kura na kvadrat! Tam so se pač odločili, da bodo najbolj brani.. in so.. največji debili na kupu, z najmanj človeških vrednot.. Dnevnik je denimo promovitral svoj portal joj.si s smrtjo Damjana Cavazze z naslovom prekleti..
Jebem jih v usta preklete debile nedonošene..
27. marec, 2009 ob 10:33
Back to the cave-nazaj v jamo….fuck them all…
27. marec, 2009 ob 10:37
Pa dobr tek!
27. marec, 2009 ob 11:21
Ja - po takšnih rečeh, človek lahko razume
zakaj so se religije med ljudmi toliko časa
obdržale in so tu še vedno…
27. marec, 2009 ob 11:34
Se strinjam Katka, čeprav je to le ena izmed debiloz vsakdanjika. Preostane ti le, da se ne sekiraš, sam tega ne konzumiraš in ignoriraš ostale z motom: “saj ne vedo kaj gledajo.”
P.S. Zakaj se mi zdi, da kadarkoli kdo napiše kritičen članek, napiše spodaj še kot “v opravičilo” da ne želi moralizirati…
27. marec, 2009 ob 11:43
Bravo Katja, sem na tvoji strani v celoti.
Meni para možgane energetsko in miselno polje, ki ga ustvarja trop polopic, ki prehranjuje svoj duh
na smetišču. Vse ljudi poskušam imeti rad, ampak ti me vlečejo dol, ne da bi to zavestno vedeli.
Želim si, čim več novinarjev, ki bi čutili tako kot si ti napisala.
27. marec, 2009 ob 13:32
Ne išči tega kar iščeš pri novinarjih. Prihrani si grenko razočaranje.
27. marec, 2009 ob 15:05
Ne obremenuj se z kretenčki in delaj dalje…
27. marec, 2009 ob 17:21
Fajn se imej na poti - dokler se ne vrneš in spet kakšno rečeš,
27. marec, 2009 ob 18:33
To je pač del naše proklete družbe. Treba je malo potrpeti in delati za boljše.
27. marec, 2009 ob 18:41
…doro opažaš..!iskreno poveš!
toliko “dvoličnosti”!..da človeku zasmrdi še tisto ,kar je “užitno” in se zgubi v dvomu …!
27. marec, 2009 ob 20:45
Navidezna sprostitev, navidezna pomembnost, navidezne vrednote, navidezno življenje.
Največja znanost /in največja tekmovalnost/ je zdaj, kako zavesti človeka, da bo kupil izdelek /trgovci/, da bo bral in gledal /novinarji/, da bo verjel /politiki …/. Ker vse te strategije slonijo na prevari, se morajo enkrat zrušiti vase. Do takrat pa se bomo sukali v vrtincu, eden bolj, drugi manj; postajali vedno manj občutljivi ob poplavi strahot in iskali /vsaj nekateri/ svoje male oaze pristnosti, senzibilnosti in altruizma.
28. marec, 2009 ob 8:01
Dobro si to napisala Katja…a ne obupat…gremo naprej..:)
28. marec, 2009 ob 8:56
Res je tako, kot si napisala. Ja, kreiramo realnost, zato bi se pa morali mediji in novinarji (nekateri si niti ne zaslužijo tega imena) zavedati svoje družbene odgovornosti. Celotna zgodovina medijev je na žalost povezana z zlorabo le-teh, od Hitlerja, Stalina, Tita, Fidela, da z ZDA sploh ne začnem. Danes propagando zganjajo lastniki - korporacije, politiki, vplivni lobisti … Propaganda je največja sramota za vsak medij in njihovi lastniki bi se morali zamisliti kam to pelje. Je pa res, da bi morali tudi mi, kot bralci, gledalci in poslušalci, razviti zdravo kritičnost in ne požreti vsega kar nam servirajo. Pa naj bo na zlatem krožniku ali na svinjskih tleh …
28. marec, 2009 ob 12:01
copy-past je pač najlažje, pa še plačani so za to. Long live STA!
Mislim no, al.
Se zjutraj usedem za moj ekran in na mojem namizju pregledam današnje novice (RSS)
Okence DELO
Tudi Google zaradi krize v odpuščanje - povzeto po STA
http://www.delo.si/clanek/78272
Okence Reuters
Google still hiring, even after layoffs
http://www.reuters.com/article/newsOne/idUSTRE52Q3EP20090327
Ma ti, degeneriki še prepisat ne znajo.
28. marec, 2009 ob 12:40
Srednješolski spis.
28. marec, 2009 ob 14:08
… sami,iskreni iz “matrixa”…,kukajoči, neustrašni “pizitivci” in komentarji….hura, (še) je upanje!
28. marec, 2009 ob 16:01
Dobra in aktualna tema za obravnavo, sem pa vseen (oz. ravno zato) pričakovala ‘več’ od prispevka. Je zlo čustveno, ‘žensko’ napisano (kakopak in čist dobro da je), vseeno pogrešam več ‘vsebine’. Skratka, o tem bi se dal še kej več in pestrejš rečt.
Tudi mene motijo ne-nivoji, ampak to je to, kar narod hoče (več kot očitno). In kadar/če imaš kot novinar/-ka nekoliko vpliva na javno mnenje oz. dvigovanje tovrstnih nivojev (če se recimo kao za to zavzemaš), je preprosto morda bolj smiselno nebuloze zignorirat in sam (če zlasti če imaš vzvode) skušaš ‘zviševat nivoje’. Zgolj kritizirati jih morda ni dovolj, je pa fajn, da se o tem (tud čustveno) piše. Premal je te ‘ženske scene’ oz. slednjega (v)pogleda in kritike. Tko da - go for it!
28. marec, 2009 ob 16:42
Mimi, jaz si zbiram dobre juhice iz bio-zelenjave, instant čorbe, ki jih srečam na jedilniku pa ignoriram, tudi tako se da živeti. Strinjam se, da bo kmalu izstopal tisti novinar, ki bo “dvigal nivoje”, pisal bolj realno in manj senzacionalno. Ko smo se končno začeli več /čeprav, na žalost, tudi preveč senzacionalno/ o napakah in odgovornosti zdravnikov, mislim, da bi se morali tudi o škodi in odgovornosti novinarjev. Zgleda, da tudi tukaj velja rek: Vrana vrani…..
28. marec, 2009 ob 17:36
Če bi se pogovarjali o škodi in odgovornosti novinarjev, bi morali govoriti o možnosti prepovedi rumenega tiska, predvsem pa Slovenskih Novic, najbolj branega pofla v Sloveniji.
Poneumljanje ljudi bi morali vsaj zakonsko omejiti, če že ne prepovedati.
28. marec, 2009 ob 18:00
ja, sam to je pa že vzvišeno, v bistvu. Saj nis(m)o vsi intelektualci. Folk hoče vsaj iger (pa magar pasivno, iz fotelja ali z miško itd.), če že ni potic (kruh je pa ‘brezvezen’ ;)). Tud ne verjamem, da rumenosti bere sam nekakšen obupan folk, ki nč več nima, al pa nekakšen glup folk… Pač pa vsi… Prvič ker preprosto ne moreš mimo tega (če hočeš bit vsaj mikrič informiran), drugič pa ravno zarad slednjega: hočeš bit pač vsaj mal informiran, in potem kot ovca vsrkavaš vse to…
Točno to, Neja: instant žup - in česarkol k se tko mal nameče - tud jaz ne maram, pa tud pri ‘bio kuhiniji’ (joj kok mi grejo ti ozrazi pravzaprav na živce), in ne dam kar povsod še rožmarina pa koriandra not, pa čeprav morda oboje uporabljam in čeprav morda dam kdaj origano in timijan in čili tud tja, kamor večini folka ne paše. ;)
Maram pa tud jaz spajsi, v glavnem… neke redke, blede juhe mi niso pogodu. ;)))
Ko smo že glih pr čorbah, tko da ne morm rečt da sm čist oftopik. :))
28. marec, 2009 ob 18:20
Memologija, memi, zdi se mi, da je to stvar, na katero je treba misliti, jo upoštevati.
28. marec, 2009 ob 19:42
delček filma Network posnet leta 1976
http://www.youtube.com/watch?v=M4szU19bQVE&feature=related
28. marec, 2009 ob 23:52
Iberžnik, hvala. To je to.
29. marec, 2009 ob 0:15
… polagoma drsi s tečajev…
29. marec, 2009 ob 6:49
me^me
29. marec, 2009 ob 8:37
Skratka, tale prispevek /članek, bi morali dat za obvezno domače branje na POP TV, Svet na kanalu A, pa Slovenske novice..in seveda še kam oz. komu.
… Na oglaševalcih nebi zgubili, saj bi na njihove oglase pričeli klikat malo bolj prisebni konzumantje novinarske robe.
Dejstvo je tudi, da je nivo prispevkov zelo odvisen tudi od osebne zrelosti novinarja.
V glavnem, Katja, ujela si feelinge in razmišljanja marsikoga izmed ljudstva, ki gre zvečer raje ven - na drink al pa na sprehod, samo zato ker ima dovolj medijskega populizma.
29. marec, 2009 ob 21:43
Strinjam se z avtorico že dolgo je naš medijski človek požagal zadnjo vejo, na kateri sedi.
debuloze, nebuloze, kretenizmi… so pogosti izrazi nekaterih forumašev, ki na koncu ne razumejo oziroma so skregani sami s sabo, si skačejo v lase ..
Včasih se je dobro pogledati v ogledalo, prebrati lastno pisanje …