Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Draško Veselinovič je izjavil, da se v zvezi z višino svoje plače ni “nikoli skušal kakor koli izogniti usmeritvam vlade na tem področju”. “Osmega aprila bomo na seji nadzornega sveta sveta NLB uskladili plače z usmeritvami in željami vlade,” je dejal. Svoje stališče je predstavil ob polemikah glede uresničevanja vladnega priporočila o zniževanju prejemkov nadzornih svetov in uprav družb v večinski državni lasti; nezadovoljstvo nad uresničevanjem priporočila je nedavno javno izrazil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.

Predsednik uprave NLB Draško Veselinovič uvodoma o svoji plači, kreditih in Istrabenzu:

Sicer pa je na prvi novinarski konferenci po februarskem prevzemu položaja Veselinovič poudaril, da naj bi NLB pred poletjem izdala svojo obveznico. Država ji je odobrila do 2,5 milijarde evrov poroštva, od “razmer na trgu, povpraševanja in tudi zasičenosti s slovenskim tveganjem kot takim pa je odvisno, do kakšnega zneska bomo zadevo peljali”. Zaradi izdaje druge državne obveznice bodo v NLB nekoliko počakali, saj je, tako Veselinovič, v tem trenutku “finančni prostor nekoliko zaprt”. NLB bi se z izdajo obveznice finančno okrepila in lahko še intenzivneje spremljala gospodarstvo, seveda tisto, ki bo sposobno pridobivati kredite, je dejal.

Napovedal je, da bo prišlo do širitve uprave NLB. Kot je dejal, gre v bistvu za zapolnitev, saj ima lahko uprava NLB po statutu šest članov, zdaj pa jih ima pet. Na vprašanje novinarke Suzane Rankov s časopisa Dnevnik, ali je mandatarstvo v njegovih rokah, je odgovoril, da “naj bi bilo tako v urejenih hišah”. Med svojimi petimi sporočili na novinarski konferenci je kot prvega izpostavil, da je Slovenija s koncem marca tudi uradno v recesiji. V spremenjenih okoliščinah v NLB po njegovih besedah pozdravljajo predvsem jamstveno shemo bankam za kreditiranje podjetij, za katero je vlada predvidela 1,2 milijarde evrov. Na podlagi sheme bo mogoče uveljavljati možnost poroštev za kreditiranje za podjetja z boniteto A, B in tudi C. “Predvsem ta segment je tisti, ki bo v tem času verjetno bolj problematičen, vlada pa ga bo prek tega ukrepa lahko učinkovito reševala,” je dejal.

Draško Veselinovič uvodoma o banki NLB - poslovanje, krediti, obveznice in obrestne mere:

V svoji viziji razvoja NLB in finančne skupine NLB v sedanjih zaostrenih razmerah je izpostavil potrebo po nekoliko večji konsolidaciji sicer zelo razvejane skupine (56 hčera in tri predstavništva) ter nadaljevanju učinkovitejšega vodenja skupine, predvsem z vidika učinkovitejšega obvladovanja tveganj. Pomembna je tudi opredelitev dejavnosti - osnovne ter tistih, ki niso tako nujno potrebne za razvoj finančne skupine, podobno velja tudi za geografsko definicijo, je poudaril. “Seveda pa moramo spoštovati tradicijo hiše, ki se je v preteklih letih širila, zasedla geografski prostor in to uspešno obvladovati,” je dejal. “Zmanjšati je treba odvisnost skupine NLB od tujih virov, kar bo teh razmerah težka naloga, pa vendar,” je poudaril. Poseben poudarek je po njegovih besedah namenjen prebivalstvu. Beležimo rast depozitov, gre za zveste stranke, je opozoril in napovedal nekatere nove produkte. Posvetili naj bi se tudi malim in srednje velikim podjetjem ter pomagali strankam pri učinkovitejšemu črpanju sredstev iz evropskih kohezijskih in strukturnih skladov.

Kar zadeva lastništvo NLB, se zavzemamo za prevladujoče slovensko lastništvo, je dejal. KBC skuša že nekaj časa prodati svoj nekaj več kot 30-odstoten lastniški paket, a je čas zelo neprimeren in kot kaže, bo še nekaj časa lastnik, je rekel. “Lahko ugotovimo, da je KBC korekten lastnik in v tem smislu dobro sodelujemo,” je dejal. Pričakovati je dokaj nizko stopnjo kreditiranja in povečevanje tveganj doma in v širši regiji, zato ocenjuje, da bo dokapitalizacija NLB potrebna v letu 2010. “Kapitalska ustreznost je v tem trenutku zelo dobra in zelo stabilna,” je poudaril. “Ostajamo vodilna finančna ustanova v regiji srednje in JV Evrope in to nameravamo ostati tudi v prihodnje,” je dejal. “V prvih dveh mesecih letos beležimo zelo stabilne rezultate, imeli bomo približno deset milijonov evrov dobička tako v materi kot skupini,” je dejal. Letos bomo, tako Veselinovič, priča padanju pasivnih obrestnih mer, kar zadeva aktivne obrestne mere, pa bo osnovna obrestna mera padala, pribitki zaradi tveganj pa naraščali, v seštevku pa bo verjetno enaka ali celo nekoliko nižja kot pred letom dni. Letos je neto prirast depozitov v materi znašal 200 milijonov evrov, kreditiranje rahlo raste, a po nekoliko nižji stopnji kot depoziti, je še omenil.

Veselinovič odgovarja na vprašanja o banki, upravi in poslovanju:

Če dogovor glede finančne konsolidacije družbe Istrabenz ne bo dosežen do konca meseca, bo morala družba v prisilno poravnavo, meni predsednik uprave NLB Draško Veselinovič. “Daleč najslabša odločitev bi bila verjetno stečaj,” je poudaril na novinarski konferenci. Stečaj je vsekakor možnost, ki jo nekateri od upnikov lahko sprožijo, a po zakonodaji lahko uprava dokaže, da bi bili upniki bolje poravnani v primeru prisilne poravnave, je pojasnil Veselinovič. “Obstajajo možnosti, da bi šle stvari v smeri prisilne poravnave,” je dejal. Po njegovih besedah to “ne bi bila tako slaba rešitev”, saj bi omogočila delno konverzijo dolga v lastniški delež ter večji nadzor postopkov, ki se odvijajo. “Še vedno pa bi bila najboljša zgodba, da bi se banke uspele dogovoriti za nek enoten nastop, saj bi tako največ iztržile,” je poudaril.

Veselinovič je med pogoji, pod katerimi bi bila NLB pripravljena na morebitno reprogramiranje dolga, izpostavil “absolutno” menjavo vodstva, ki je pripeljalo podjetje v tako situacijo. “O tem ni nobenega dvoma,” je poudaril. Ob tem vztraja pri dodatnih zavarovanjih, ki so vzpostavljena na podjetjih v lasti holdinške družbe, morebitna prodaja zanimivih delov pa bi morala biti temeljito organizirana. Potreben bi bil tudi “zelo natančen pregled stanja v koncernu, ki ni natančno jasen upnikom”, pogoj za reševanje pa je po njegovih besedah tudi ta, da vse banke ostanejo upnice v tem koncernu. Glede poteze Unicredit Banke Slovenija, ki ni podaljšale pogodbe o začasnem odkupu s strani Istrabenza zastavljenih delnic in tako zaščitila svoj interes, je po Veselinovičevih besedah prisotno “določeno razočaranje”. Neformalni vodja konzorcija 19 bank upnic, predsednik uprave Unicredita France Arhar, bi “moral zastopati interese vseh upnikov, je pa prvi speljal vodo na svoj mlin”.

Veselinovič odgovarja na vprašanja o problemu Istrabenza:

Delež kreditov, ki so povezani z menedžerskimi odkupi, v bilančni vsoti matične NLB znaša 1,7 odstotka, na ravni skupine pa 1,2 odstotka. Gre za približno 250 milijonov evrov. “Tovrstni krediti ne predstavljajo pomembnega deleža v naši bilanci,” je ocenil Veselinovič. NLB ima po njegovih besedah tudi 414 milijonov evrov rezervacij na ravni matere in 650 milijonov evrov na ravni skupine. “V tem trenutku je to absolutno dovolj,” je poudaril. Poudaril pa je, “da mora NLB kot banka, ki je bila sanirana z davkoplačevalskim denarjem, skrbeti, da sredstva, ki so bila vložena v takšna podjetja, dobi v čim večji meri nazaj.” “Če bo prišlo do trdih scenarijev, bodo to slabše rešitve za davkoplačevalski denar,” je opozoril Veselinovič. Je pa poudaril, da se banke na splošno izogibajo vstopu v lastništvo podjetij, saj to ni osnovna dejavnost bank, ampak skrajna možnost tudi glede na določila zakonodaje.

“Zavarovanje kreditov NLB do Istrabenza je zatečeno stanje, ki sem ga dobil,” je dejal prvi mož NLB. Omenil je možnost morebitnih odškodninskih tožb do nadzornega sveta in uprave Istrabenza; do nadzornikov NLB in uprave NLB pa “z moje strani gotovo ne”. PO neuradnih podatkih naj bi Istrabenz NLB dolgoval približno 120 milijonov evrov. Poudaril je še, da ima NLB ima v konzorciju 19 bank upnic Istrabenza približno 13-odstotni delež, kar je bistveno manj od 30- do 40-odstotnega deleža, ki ga ima v celotnem kreditiranju v Sloveniji. “Če bi gledali tako, je NLB nadpovprečno previdna,” je dejal. Istrabenz 19 bankam upnicam dolguje približno 950 milijonov evrov, rok za dosego dogovora o morebitnem reprogramiranju dolgov pa poteče 30. marca.

Denis Sarkić

P.S. Zaradi morebitnega večjega interesa strokovne in navadne javnosti, smo prvi nastop pred mediji novega predsednika uprave NLB, objavili v celotnih video verzijah (za sladokusce).