Slovenija je ostala brez velikega umetnika, Zvesta Apollonia. Rodil se je leta 1935 v Bertokih pri Kopru, leta 1960 pa diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost (ALU). Štiri leta kasneje je diplomiral še na slikarski specialki pri prof. Stupici, zadnja leta svojega življenja pa je živel in ustvarjal v Portorožu.

Od leta 1973 do 1989 je bil profesor za grafiko na ALU. Za svoja dela je prejel preko dvajset nagrad doma in v tujini, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado. Skupno je razstavljal več kot štiristo krat.

Odločil se je za pot samostojnega umetnika. Veliko je potoval po Italiji, Španiji, Nizozemski in Franciji ter tam občudoval dela Michelangela, Tintoretta, El Greca, Velasqueza, Goye, Rembrandta, Rubensa, Renoira, Picassa …, v svojem ateljeju v Kopru pa je iskal svojo lastno likovno govorico v grafiki in slikarstvu. Še posebej ga je privlačila pri nas še malo znana in uporabljena grafična zvrst serigrafija, bolj znana kot sitotisk.

Zvest Apollonio, Portorož, foto: Črt Butul

V zadnjih letih je bil tudi član in eden od ustanoviteljev Združenja slovenskega reda vitezov vina in velik zagovornik razvoja kulture pitja vina. Prejel pa je tudi nagrado za ilustracije v knjigi “Tartufi in vino”, ki jo je izdala Mladinska knjiga.

Svoje zadnje energije je zapustil na njivi, v Istri, deželi, ki ji je pogosto dajal prispodobe ljubeče ženske in ljubljene pokrajine. Tam, kjer je najraje živel in ustvarjal.

Črt Butul

Slava mu!