Monday 23. December 2024 - Zadnja sprememba ob 21:38:32
 

Vrnite nam ekonomijo

23. marec 2009 ob 9:37 | Rok Kralj |

Ko so znamenito kanadsko aktivistko Naomi Klein, avtorico kultnih knjig No Logo in The Shock Doctrine (Doktrina šoka je zdaj prevedena tudi v slovenščino) in borko proti uničevalni politiki mednarodnih korporacij, vprašali, kako pomembna se ji zdi ekonomska izobrazba, glede na to kar počne, je odgovorila:

Če bi razprave o privatizaciji, kmetijstvu, patentih za zdravila in podobnem prepustili ekonomistom, danes ne bi imeli več kaj dosti. O teh pojavih ne govorim kot ekonomistka, pač pa z vidika tega, kako vplivajo na družbo. Med ljudmi, ki so si s tega področja pridobili doktorate, je res čutiti lastništvo. To vidijo kot specializirano področje, toda gre v resnici za življenje, kajne? Ne razumejo, da imamo pri tem vsi pravico soodločati. Ponosna sem, da nisem ekonomistka.

Nad tem, kar pravi Naomi Klein, bi se v resnici morali zamisliti. Ker posledice ekonomskega ravnanja in ekonomskih odločitev tako pomembno “vplivajo na družbo” in naravno okolje, se nam poraja vprašanje, če je peščica strokovnjakov, ki se imenujejo ekonomisti, res pristojna, da v imenu svetovne večine samostojno odloča o temeljnih vprašanjih človekovega življenja in preživetja. Pri ekonomskih odločitvah gre “v resnici za življenje”, kot pravi Naomi Klein.

»Too big to fail«

Prav šokantne so informacije, ki nam postopno razkrivajo, kakšen ekonomski sistem, ki dobesedno vlada današnjemu svetu, imamo. Več kot poučen je primer ameriške korporacije AIG (American International Group), enega največjih sodobnih finančnih mastodontov, ki si je navkljub velikanski državni pomoči privoščil izplačila bajnih nagrad svojim uslužbencev. A to je samo primer, ki zaradi svoje velikosti resda izstopa, a to še ne pomeni, da druge – »manjše ribe« – ravnajo kaj dosti drugače.

Ameriška vlada je od lanskega septembra v AIG vložila 170 milijard dolarjev ($), da bi jo rešila pred propadom. Glavni argument reševanja tega finančnega giganta je logika »too big to fail« oziroma »prevelik, da bi padel«. Strah ameriških in tudi evropskih oblasti, da bi jim propad največjih finančnih institucij povzročil verižni zlom finančnega in s tem celotnega ekonomskega sistema. Septembrski zlom ameriške banke Lehman Brothers je skoraj povzročil takšen kolaps. Zato so zdaj desetine, stotine in celo tisoče milijard dolarjev, evrov in jenov postale že povsem vsakdanje vsote, ki se zlivajo v finančne »črne luknje«. (Mimogrede: prej je bilo težko zbrati nekaj milijard pomoči, s katerimi bi praktično odpravili ključne probleme sveta; lakoto, revščino, bolezni itd.).

Vodilni uslužbenci AIG (in drugih velikih finančnih družb) so logiko »too big to fail« seveda razumeli, kot da še vedno lahko delajo po starem in si lahko še naprej izplačujejo bajne nagrade. Brez kakršnihkoli zadržkov so si nedavno izplačali za 165 milijonov $ nagrad, od tega je kar 73 visokih uslužbencev prejelo preko 1 milijon $. Pri tem niso imeli nikakršnih moralnih zadržkov, preprosto so se sklicevali na – pogodbe. Saj vendar živijo/živimo v pravnih državah. Nenadoma je pravna država postala aktualna. Guantanamo, napad na Irak, pa pri nas izbrisani so se pravne države v loku izognili, zdaj pa se ta v velikem slogu vrača – v zgodbi o pogodbah bančnikov in drugih finančnih mogulov.

Pri nas ni bilo nič kaj drugače, tudi naši velikani se obnašajo po načelu »too big to fail«, na primer banka NLB. Ko je nedavno g. Marjan Kramar odšel iz banke, si je izplačal (vsaj zanikal ni tega nihče) 1 milijon € odpravnine. Za uspešno delo? Banka je resda imela izkazan dobiček (55 milijonov €), a hkrati tudi za približno 4 milijarde € tako imenovanih sindiciranih posojil najetih pri tujih bankah, 2,5 milijarde naložb v državah bivše Jugoslavije, ki bodo zaradi hudih gospodarskih težav v teh državah verjetno zelo težko vrnjene in več sto milijonov tako imenovanih tajkunskih posojil. Je to uspeh? Delo, vredno nagrade, ali samo rezultat delovanja »pravne« države?

Malo, a dobro

Vendarle, ekonomija ni zgolj zadeva velikih financ, velikih korporacij, centralnih bank, ekonomskih »dohtarjev«. Ekonomija je zadeva slehernega posameznika in sleherne družbene skupnosti ter organizacije. Naj gre za posameznika, gospodinjstvo, društvo, malo kmetijo ali obrtnika itd., vedno je potrebno sprejemati ekonomske odločitve – kako živeti oziroma preživeti s sredstvi in dobrinami, ki jih ustvarimo ali so nam kako drugače na voljo. Torej je ekonomsko področje zadeva slehernega in ne zasebna last velikih. Latinski pregovor ‘pauca sed bona’, ki po slovensko pomeni ‘malo, ampak dobroʼ, je pravi odgovor na početje velikih ekonomskih »rib« oziroma še bolje – morskih psov.

Pa ne samo v smislu nekoliko večje skromnosti, temveč z razumevanjem, da dobro ekonomsko politiko lahko gradimo tudi in predvsem v malih okoljih, lokalnih skupnostih in različnih oblikah družbene organiziranosti. V resnici ne potrebujemo velikanskih ekonomskih gigantov (AIG-jev, pa istrabenzov, mega-pivovarn itd.), temveč mnoštvo manjših ekonomskih subjektov – posameznikov, malih podjetnikov, kmetov, društev, nevladnih organizacij, izobraževalnih ustanov, lokalnih skupnosti itd. Le-ti lahko tvorijo prepletene družbeno-ekonomske mreže, znotraj katerih je mogoče več poštenosti, demokratičnosti, sodelovanja, solidarnosti in medsebojne delitve kot pa v gigantskih in pokvarjenih ekonomskih strukturah današnjega časa. Majhno seveda še zdaleč ne pomeni bolj zaprto.

Ekonomija pripada vsem in je preprosto preveč pomembna, da bi jo prepustili zgolj ekonomistom (in politikom).

Rok Kralj

Več:
http://www.rtvslo.si/blog/rok-kralj
http://delitev.blogspot.com/

Objavi na Facebook-u, pošlji po e-pošti in več...
Zapri
  • Skupnosti
  • E-pošta
   Natisni Natisni    Pošlji prijatelju Pošlji prijatelju     RSS objav Vest RSS 
 
Komentarji - 8 x komentirano
  1. Nogavička pravi:

    … nekdo mi je nekoč rekel: majhna ribca, dobra ribca ;)

  2. medek pravi:

    Današnji ekonomisti so kot monsantova koruza, monokultura, ki je izčrpala vse okoli sebe.

    Čas je za biodiverziteto :)

  3. iBrain pravi:

    Jacque Fresco je edini ki mu je jasno kako bi morali ziveti dandanes. Pa mu je blo ze preden se je “ekonomija” sesula.

  4. šifra pravi:

    …upam ,da se bodo “pojavljale”, takšne “kolumne” in to v čim večjem številu…!
    ..denar in oblast sama, ne prinašata sreće, niti tistim ,ki jih”ustvarjajao”…še manj tistim ,ki jim “odvzemajo “pripadajočo”,zaradi čistega “egoizma,” strokovno (čisti dobiček)…!

  5. kozaklamf pravi:

    Besedo ste vsi narobe prebrali! Ne piše “ekonomisti”, ampak “egonomisti”.

  6. Leo pravi:

    Prosim, da se našim politikom začne postavljati zelo preprosta vprašanja, kot so npr.:
    1) Kakšna je natančna vsota denarja, ki se nabere kot davkoplačevalski denar (v Evrih)?
    2) Kam se ta denar steka (v natančnih številkah, v Evrih)? Ali so politiki seznanjeni s temi številkami?
    3) Kdo odloča o deležih, na kakšen način se deli ta denar?
    4) Kje se hrani ta denar - na katerih bankah? Ali potem banke ta denar posojajo naprej (ali vlagajo v vrednostne papirje) in so deležne dobička od deponiranega skupnega davkoplačevalskega denarja?
    5) Ali so državljani deležni dobička, ki ima izvor v deponiranem davkoplačevalskem denarju in zakaj ne — ter zakaj so samo banke upravičene do tega dobička?
    6) Kolikšen je finančni dolg Republike Slovenije (natančno v Evrih)? Pri komu je Republika Slovenija zadolžena in za koliko? Kakšne so obresti odplačevanja in na kakšen način se dolg odplačuje (mesečno, letno… ali sploh)?
    7) Zakaj moramo davkoplačevlci plačati davek dvakrat - ko prejmemo plačo in potem še, ko kupimo dobrino, zakaj ni dovolj že enkrat? Zakaj so knjige obdavčene, če želimo doseči razgledano družbo, ki vlaga v znanje?

    Lepo prosim, da se tovrstna vprašanja začno zastavljati politikom masovno na dnevni bazi. Če moramo davkoplačevalci plačevati davke, potem hočemo imeti tudi natančen pregled, kaj se s tem denarjem dogaja - to je navsezadnje naša energija in naš čas. In pregled moramo imeti v jasnih številkah, ki niso zavite v komplicirane ekonomske izraze — sicer se ne bomo čutili dolžne plačevati v davčni sistem.
    Želimo si enostavno in pregledno spletno stran, kjer bo vsak državljan imel zelo jasen in natančen pregled nad finančnimi sredstvi, ki se jih preko davkov nameni v skupno dobro.
    Sistem se bo spremenil in uravnovesil le, če bomo ljudje zastavljali čimbolj jasna vprašanja - ta bodo morala imeti jasen in nedvoumen odgovor. Če nas bodo tovrstna dejstva začela resnično zanimati, bo to (skozi ekonomsko izrazoslovje - namenoma) zamegljeno področje postalo bolj transparentno in potem si bankirji ne bodo več mogli izplačevati bajnih nagrad od obresti našega davkoplačevalskega denarja. Tudi politiki bodo prisiljeni ravnati z našim skupnim denarjem bolj gospodarno, ko bodo začutili, da so njihove poteze pod našim budnim očesom. Za spremembo torej niso potrebne demonstracije in transparenti, dovolj so že preprosta prava vprašanja, ki so na politike na tiskovnih konferencah naslavljana čimbolj množično. Takšna aktivnost na ravni kolektivne zavesti ustvari določeno jasnost, ki močno oteži delo manipulativnim silam in pristriže njihove peruti.

  7. šifra pravi:

    @ leo
    naj se dogodi!…!…iz tvojih ust, v”božja” ušesa…!
    …ustanoviti “civilno” iniciativo v tej smeri…!

  8. Leo pravi:

    Zdi se, da tovrstna civilna iniciativa spontano nastaja med zavestnejšimi ljudmi skozi izmenjavo informacij preko interneta - resnično hvala Bogu zanj!
    Potreben je čimboljši stik z realnostjo in prebuditev iz otopele hipnotiziranosti, ki jo je v nas povzročilo nenehno bombardiranje s strani klasičnih medijev (ali natančneje - infotainment-a).
    Zdaj je potrebno čimbolj pozorno spremljati dejstva okoli sebe, in to raje čimbolj z usmerjenostjo na eventulene rešitve kot pa z brezplodnimi jadikovanji nad manipulantskimi belimi ovratniki.
    Kot primer, kako gledati na dogodke čimbolj stvarno, je vredno prisluhniti resnejšim proučevalcem trendov, kot je npr. Gerald Celente:
    http://www.youtube.com/watch?v=9nJ7LM3iyNg&NR=1

Komentiraj