Komentar - Žiga
23. marec 2009 ob 15:38 | Vest |Ko sem končal s pisanjem romana s humornim podtonom Tunel, trgovina s samomorilskimi pripomočki, me je začelo zanimati, kakšna so resnična dejstva v zvezi s samomori v Sloveniji in globalno. O tej tematiki sem sprva začel pisati blog, kmalu pa je postala neizbežna tudi zamisel o resni poljudno-strokovni knjigi z naslovom Samomor, večplastni fenomen. Knjigo, ki jo je izdala nevladna organizacija Ozara Slovenija, so na eni strani pomagali pisati strokovnjaki ter domača in tuja strokovna literatura, na drugi strani pa tudi bolj ali manj naključni obiskovalci bloga. Posebnost knjige je v tem, da so poleg strokovnih dejstev obravnavane tudi sodobne teme kot na primer odgovorno medijsko poročanje o samomoru, samomor na internetu, v filmih, v oglasih in v literaturi, samomor in pozitivna psihologija humorja, samomor v živalskem svetu, najbolj odmevni primeri v človeški zgodovini, evtanazija in tako dalje.
Osnovne ugotovitve knjige lahko strnem v nekaj točk, ki so splošni javnosti vse premalo poznane:
• V Sloveniji umre dvakrat več ljudi zaradi samomora kot pa v prometnih nesrečah.
• Vsako leto na svetu umre zaradi samomora 1 milijon ljudi zaradi samomora, kar je več, kot jih pade pod strelnim orožjem; v ZDA se na vsak umor zgodita skoraj dva samomora.
• Slovenija je že pol stoletja v druščini najbolj suicidalnih dežel na planetu, s tem da v zadnjih nekaj letih beležimo nekoliko bolj optimističen trend.
• Slovenija še ni sprejela Nacionalnega programa preprečevanja samomora, ki se je v številnih evropskih in tudi drugih državah pokazal kot uspešen, toda ta implementacija naj bi se vendarle zgodila še letos.
• Pri polovici samomorov je prisoten alkohol, Slovenci pa smo drugi v Evropi po količini zaužitega alkohola.
• V deželah, kjer je visoka rodnost in veliko porok, je samomora manj, medtem ko smo Slovenci zadnji v EU po številu porok na prebivalca.
• V državah z izrazito visoko rastjo bruto družbenega proizvoda je samomor v porastu; v zadnjih letih je bila Slovenija država z najvišjo stopnjo rasti BDP-ja v Evropski uniji, na število samomor pa, zgodovinsko gledano, vpliva tudi recesija.
• Povprečni slovenski samomorilec je ločen moški, star okrog 50 let in nagnjen k alkoholu; globalno velja, da je 80 % vseh samomorilcev moških, medtem ko poskuša narediti samomor trikrat več žensk kot moških.
Žiga Valetič
23. marec, 2009 ob 18:00
po kakšni pivski turneji, bi se tud jest najraj u glavo ustrelu…:)
23. marec, 2009 ob 19:40
Eni to res naredijo …
23. marec, 2009 ob 21:27
“globalno velja, da je 80 % vseh samomorilcev moških, medtem ko poskuša narediti samomor trikrat več žensk kot moških.”
A so zenske tako neuspesne pri poskusih? Pa nocem bit komedijant, samo zadnji stavek mi nekako ne sede.
24. marec, 2009 ob 6:52
Ja, imaš prav. Ženske povečini pojedo tablete in se čez tri dni zbudijo.
24. marec, 2009 ob 6:58
Rok, če si gledal Šoguna, se gotovo spomniš, da je za samuraje veljalo, da si morajo razrezati trebuh (harakiri) in da dobijo asistenco, ko postane njihova volja po nekaj začetnih rezih šibka. Ženske pa so delale samomor brez pomoči z rezom z majhnim ličnim nožekom direktno v srce (sepuku? ali kako se že reče).
Ni veliko drugače niti pri nas. Vsaj pred desetletjem je veljalo, da se “uspešen” moški samomor konča na štriku, kar pa je zelo nedamsko (pijana in pobruhana na štriku…). Žensko so praviloma skakale v globoke vodnjake.
Še en problem je. Verjetno, tako kot jaz, tudi ti poznaš koga, ki mu je samomor uspel v drugem poskusu.
24. marec, 2009 ob 9:39
Na temo žensk:
ženske mogoče dlje časa samo opozarjajo na svoje težave, ne da bi resnično, resnično zabetonirale odločitev, da je konec njihovega življenja. Zato so hvalabogu ”neuspešne”. Medtem ko moški raje tiho in ”po moško” trpijo in ko dotrpijo, je odločitev že tako trdna, da jim zato na žalost tudi večkrat uspeva.
24. marec, 2009 ob 10:07
No, težko govorimo o “uspešnem” samomoru. V vsakem primeru velja, da je v povprečju od 25 poskusov samomora, dokončan en samomor. To pa nakazuje na izjemno samoohranitveno težnjo našega psihofizičnega ustroja. Še dobro torej, da je ta tako močno prisotna v našem življenju …
26. marec, 2009 ob 1:56
No ja, če ti pa še samomor spodleti, potem se bi pa moral res zamisliti nad seboj …
26. marec, 2009 ob 13:24
V 95 % primerih poskus samomora “spodleti”. To velja globalno. Na nek način še dobro, da je življenjska “volja”, vgrajena v naše telo, tako čvrsta …
In ja, zeloooo veliko ljudi se zamisli, ko jim “samomor spodleti”. In tega ne poskušajo več.
1. april, 2009 ob 21:13
V moji raziskavi se je pokazalo, da ima približno 70% odstotkov ljudi takšno ali drugačno izkušnjo z samomorom ( sicer je ta zajela majhno skupino a vseeno dvomim, da dejansko stanje znatno odstopa od tega podatka ), zato me na nek način preseneča da je to tabu tema, kar se tiče pa uspeha pa ne vem ali je res življenska volja tako trdna, verjetno ljudem namenoma spodleti, in ker so nato deležni takšne ali drugačne pozornosti in pomoči večinoma več ne poskušajo več, ali pa kar jaz raje verjamem, nimajo dovolj predznanja o zgradbi in delovanju telesa ali pa so glede na svoje psihofizično stanje preveč nespretni, da bi bili spešni, sicer pa je to le moje mnenje, ki je bolj ali manj zasnovano na osebnih izkušnjah.
11. april, 2009 ob 10:26
Kamor se obrneš, povsod anarholevičarsko nakladanje!
Ni čudno, da kdo zaradi tega tudi obupa!
8. maj, 2009 ob 3:19
Nek fant se je vrgel z ene izmed ljubljanskih stolpnic par ur po tem, ko ste objavili tale članek. Koincidenti.