Delo na področju odkrivanja prikritih grobišč in skrb za prikrita grobišča je treba nadaljevati, je dejal predsednik republike Danilo Türk v izjavi za medije po koncu sestanka predsednika republike in premiera Boruta Pahorja s člani komisije za prikrita grobišča. Dodal je, da je treba novelo zakona o vojnih grobiščih sprejeti v čimkrajšem času. Türk je poudaril, da je komisija opravila veliko delo. Kot je pojasnil, sta s premierom želela dobiti kompletne informacije o delu komisije, tudi tiste povezane z zadnjim odkritjem grobišča v Hudi Jami. Po mnenju predsednika republike je treba odkrivanje prikritih grobišč in skrb za prikrita grobišča postaviti v čim bolj ustrezen pravni okvir. Zato se, je nadaljeval, kot prioritetna tema v tem trenutku kaže potreba po sprejetju novele zakona o vojnih grobiščih v čim krajšem času. Dodal je, da informacije komisija dokazuje potrebnost sprejetja omenjene novele. Po Türkovih besedah gre za pomembno vprašanje, ki mu je treba posvečati pozornost tudi v teh kriznih časih. “Letos bo minilo 70 let od začetka druge svetovne vojne, grobišča, o katerih govorimo, so vsa povezana s to najbolj tragično izkušnjo Evrope in človeštva doslej. Prav je, da se ob teh odkritjih obnašamo pietetno, odgovorno in resno ter z občutkom,” je še povedal.

Izjavi predsednika republike in premiera po sestanku:

Pahor pa je poudaril, da njegova ambicija ni zgolj, da se pietetno pokloni žrtvam izvensodnih pobojev. “Moje želja in želja vlade je, da bi v DZ prišlo do oblikovanje širokega soglasja glede vojnih zakonov,” je pojasnil in dodal, “da je v luči najnovejših žalostnih dogodkov pomembno, da se da prioritetna obravnava zakonu o vojnih grobiščih”. Po premierovih besedah bi bilo treba čim prej sprejeti tudi zakon o žrtvah vojnega nasilja. “Vendar presojam, da bi bilo koristno, da bi prišlo do širokega dogovora, da se brez odlašanja začne usklajevati besedilo zakona o vojnih grobiščih,” je pojasnil. Želi si tudi, da bi do uskladitve prišlo čim prej, da bi DZ “skoraj z aklamacijo ali s širokim soglasjem sprejel zakon o vojnih grobiščih in zamisel je, da bi ob tej priložnosti predsednik republike s primerno besedo nagovoril državni zbor in javnost”. Glede napisa na spomenikih je Pahor dejal, da “si želim verjeti, da je to vprašanje urejeno”. Dodal je, da ne vidi drugih vprašanje glede zakona o vojnih grobiščih, ki bi bila temelj političnih razlik.

Premier Pahor odgovarja na vprašanja o grobiščih in vojnih zakonih:

Na vprašanje, ali bo komisija za prikrita grobišča še naprej v sedanji sestavi, je Pahor odgovoril, da je bil eden od razlogov za današnji sestanek ta, da presodijo ali je njeno delo smiselno ter kakšne so njene težave in uspehi. Kot je dodal, so člani komisije ocenili svoje delo in možnosti za naprej. Ugotovitev je bila, je nadaljeval premier, da je komisija ustrezen instrument vlade, da nadaljuje svoje delo. “Predsednik republike in sam sem to voljo pozdravil,” je pojasnil Pahor. Kot je dodal, se je zavezal, da bodo prek ministrstva za delo, družino in socialne zadeve storili vse za to, da se administrativne in druge ovire, s katerimi se je srečala komisija, pospešeno odpravijo. Glede obiska grobišča v Hudi Jami je premier dejal, da so člani komisije svetovali, naj do obiska pride potem, ko bo opravljeno sodnomedicinsko delo “in bo grobišče primerno urejeno za obisk visokih predstavnikov države žrtvam tega nasilja. S predsednikom sva ta nasvet sprejela”. Na vprašanje novinarskega kolega HRT, ali bo Slovenija sprejela Hrvaško pomoč pri preiskavi Hude Jame oziroma pomoč pri identifikaciji žrtev, je premier odgovoril, da sta maja lani pristojna ministra obeh vlad podpisala sporazum. “Slovenska stran pripravlja na ministrstvu za zunanje zadeve predlog za ratifikacijo tega sporazuma in pričakujem, da bo predlog za ratifikacijo pripravila tudi hrvaška stran,” je še dejal Pahor.

Denis Sarkić