Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je po srečanju z evropskim komisarjem za znanost in raziskave Janezom Potočnikom izrazil željo, da bi Potočnik tudi v prihodnji sestavi Evropske komisije nadaljeval s projekti na področju znanosti in raziskav, ki jih je po njegovem prepričanju doslej vzorno opravljal. Na očitke o tem, da Potočnik v času svojega službovanja v Evropski komisiji ni storil dovolj za Slovenijo, je Golobič odgovoril, da ozko ocenjevanje evropskih komisarjev skozi prizmo tega, ali so za domačo državo opravili izjemne geste, ne bi bila samo kršitev pravil delovanja institucij Evropske unije, kar je poudaril tudi Potočnik, ampak tudi slabo sporočilo o tem, kako v Sloveniji gledamo na delovanje EU. Slovenija namreč evropska vprašanja vidi kot svoja vprašanja in želi s svojimi prizadevanji spodbujati politično razpravo v uniji o ključnih izzivih, je poudaril minister in izrazil veselje, da je Potočnik odločno in odlično branil vseevropski interes na področju znanosti in raziskav.

Po prepričanju Golobiča je to zelo dobra popotnica tako za nacionalno razpravo o tem, ali bo vlada Potočnika predlagala za drugi mandat, kot za presojo bodočega predsednika Evropske komisije, ki bo najverjetneje znan zelo kmalu po junijskih volitvah v Evropski parlament, in razpravo o določanju Potočnikovega resorja v prihodnji sestavi komisije. Za Golobiča je pomembno tudi dejstvo, da se v slovenski politiki vzpostavlja sinergija stališč glede vnovičnega imenovanja Potočnika na položaj evropskega komisarja iz Slovenije. Potočnik je medtem ponovno izrazil svojo željo, da ostane v Bruslju in pri tem izrazil zadovoljstvo nad besedami premiera Boruta Pahorja, da z njegovim vnovičnim imenovanjem nima težav. Potočnik je prepričan, da mora za njegovim imenovanjem stati celotna vlada, veliko pa je odvisno tudi od stališč prihodnjega predsednika komisije.

Glede resorjev, ki bi jih rad pokrival, Potočnik ni želel dajati izjav, saj bo politični proces glede tega stekel šele po imenovanju novega predsednika komisije. Zatrdil pa je, da si želi korektno zaključiti delo v trenutnem mandatu. Jasno je tudi povedal, da ne bo kandidiral na evropskih volitvah. Golobič je Potočnika namreč med njegovim dvodnevnim obiskom v Sloveniji seznanil z dejstvom, da ga je stranka Zares evidentirala kot potencialnega kandidata za junijske volitve. Potočnik je dejal, da ga izraženo zaupanje sicer veseli, da pa bi v primeru kandidiranja moral prekiniti svoj mandat v komisiji, česar pa si ne želi.

Golobič in Potočnik sta se sicer med njunim današnjim srečanjem dotaknila vrste tem, ki so pomembne tako za EU kot za Slovenijo. Področje znanosti in raziskav ima namreč po navedbah ministra v trenutnih razmerah gospodarske krize posebno nalogo tako pri iskanju odgovorov na ključne izzive kot pri krepitvi povezanosti znotraj unije in dvigu konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Minister in komisar sta zato spregovorila o nadaljevanju t.i. ljubljanskega procesa, ki je bil zagnan maja lani med slovenskim predsedovanjem EU in s katerim je bila začrtana vizija enotnega evropskega raziskovalnega prostora ter temelji njegovega prihodnjega upravljanja. Kot je dejal Golobič gre za orodje za povečevanje povezanosti skupnega raziskovalnega prostora, nadaljeval pa se bo tudi v naslednjih predsedovanjih.

Potočnik je medtem poudaril, da je povezovanje na področju znanosti in raziskav tudi pomemben odgovor na na težnje po protekcionizmu v EU, saj zapiranje v nacionalne meje slabi tako Evropo kot svet. Izrazil je tudi prepričanje, da bo ljubljanski proces še dolgo ostal v središču pozornosti EU. Potočnik in Golobič sta govorila tudi o popravi zamude pri vključevanju Slovenije v velike evropske raziskovalne infrastrukturne objekte, kjer želijo na ministrstvu opraviti široko javno razpravo o tem, kako se najbolje udeležiti v te projekte. Govorila sta tudi o črpanju sredstev EU v okviru šestega in sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj in o tem, kako bi Slovenija lahko izboljšala svoje rezultate, še posebej pri temeljnih raziskavah, ki jih komisija podpira. Golobič se je pri Potočniku tudi pozanimal glede najboljših praks in vzgledov iz posameznih članic, ki bi Sloveniji pomagali doseči njene cilje.

Glede povečanja deleža sredstev za raziskave in razvoj v bruto domačem proizvodu (BDP) na tri odstotke, je Golobič kot problematičnega izpostavil predvsem nezadosten obseg javnih sredstev. Ministra veseli, da je vlada v rebalansu proračuna kljub kriznim razmeram povečala sredstva za ta namen, a dodal, da je potrebno s tem trendom nadaljevati tudi v prihodnjih letih. Vlada si je kot cilj zadala, da delež javnih sredstev za raziskave in razvoj v BDP do konca mandata poviša na odstotek, kot zgled pa je ponudil Finsko, ki je kljub krizi cilj glede deleža sredstev za raziskave in razvoj povišala na štiri odstotke BDP. Potočnik je medtem kot dobro ocenil dejstvo, da si je Slovenija pri tem zastavila razumno časovnico. Obenem je dejal, da je to vprašanje izziv za celotno EU, saj sta triodstotni delež doslej presegli zgolj Švedska in Finska. Po prepričanju komisarja pa je za doseganje tega cilja ključno prestrukturiranje gospodarstva, saj so brez močnega, na znanju temelječega gospodarstva, te ambicije nedosegljive.

Denis Sarkić in Jaka Tomc