Finska ministrica za pravosodje Tuija Brax je ob koncu obiska v Sloveniji dejala, da se Slovenija in Finska srečujeta s podobnimi problemi v pravosodju. Z ministrom Alešem Zalarjem sta izmenjala izkušnje s področja reforme pravosodja in obravnavala aktualne EU teme. Z generalno državno tožilko Barbaro Brezigar pa so govorili tudi o zadevi Patria. V ponedeljek so na delovnem srečanju izmenjali izkušnje s področja reforme pravosodja, zlasti glede upravljanja in vodenja sodišč, zagotavljanja učinkovitosti sodišč, proračunskega financiranja ter vzpodbujanja sodnikov in predsednikov sodišč k čim večji učinkovitosti.

Rokovanje in mahanje finske pravosodne ministrice Braxove z Barbaro Brezigar:

Po Zalarjevih besedah ima Finska na tem področju zelo dobre izkušnje in zato so se želeli o teh izkušnjah nekoliko podrobneje informirati. “Na pravosodnem ministrstvu pripravljamo spremembe zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi, ki bodo šle v podobni smeri, zato da zagotovimo optimalno funkcioniranje našega sodstva,” je poudaril minister. Med dvodnevnim obiskom finske pravosodne ministrice v Sloveniji so po Zalarjevih besedah obravnavali tudi zadeve s področja prava EU. “Z ministrico se vsak mesec srečujeva na ministrskem svetu in tam obravnavamo številna vprašanja, ki so pomembna za naše državljane. V zvezi s tem je primerno in nujno, da se vnaprej posvetujemo o politikah in konkretnih instrumentih, ki jih ministri sprejemamo,” je ocenil minister.

Trojec uvodno po srečanju:

Po Zalarjevih besedah so obravnavali nekatera zahtevnejša vprašanja, med drugim tudi t.i. Stockholmski program. Gre za program, ki ga pripravlja Švedska v luči prihajajočega predsedovanja in zajema vrsto vprašanj na področju pravosodnega sodelovanja na civilno-pravnem in kazensko-pravnem področju, je pojasnil. Ministra sta obiskala še vrhovno državno tožilstvo. Po Zalarjevih besedah so se dotaknili zlasti področja pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, zanimale pa so jih praktične izkušnje tožilcev. “Posebej smo se dotaknili tudi vprašanja, kako zaščititi interese ranljivih udeležencev kazenskih postopkov, zlasti otrok, in se strinjali, da je prava smer iskanja boljših modelov v smeri t.i. specializiranih družinskih sodišč ali družinskih oddelkov,” je navedel minister.

O zadevi Patria z vprašanji ostalih novinarjev:

Pogovarjali so se tudi o zadevi, kjer sta Finska in Slovenija oblikovali skupno preiskovalno skupino v zvezi s t.i. zadevo Patria. Kot je dejal minister, so ostali v mejah pristojnosti, ki jih imajo kot politiki, zlasti ministra. “Pogovarjali smo se zlasti o tem, kako je možno izboljšati sodelovanje med organi obeh držav na tem področju,” je povedal Zalar.

Zadeva Patria za Vest:

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je na novinarski konferenci po sestanku z ministroma povedala, da je ministrici na kratko s svojimi kolegi predstavila slovensko zakonodajo na področju sodelovanja v kazenskih zadevah med različnimi državami. “Povedala sem ji, kako je v Sloveniji urejeno področje skupnih preiskovalnih skupin,” je pojasnila generalna državna tožilka in dodala, da se na tem področju ureditvi obeh držav nekoliko razlikujeta. Finski ministrici so na generalnem državnem tožilstvu predstavili pogled na sodelovanje z Eurojustom in nekatere določbe zakona o kazenskem postopku, ki se običajno uporabljajo v sodelovanju v predkazenskem postopku, za kar gre pri konkretni preiskovalni skupini v zadevi Patria. “Vsi trije smo se dogovorili, da kolikor je v naši moči, v naši pristojnosti, pomagamo kolegom na operativni ravni, ki obravnavajo to konkretno zadevo in tudi sicer, da pospešimo sodelovanje, če bo kdaj kje zastalo,” je poudarila Brezigarjeva. Prav zato obisk ministrice na vrhovnem državnem tožilstvu ocenjuje kot koristen.

Po besedah Braxove ob vsakem obisku v Sloveniji ugotavlja, koliko podobnosti je med državama. Ko so začeli pogovore o EU temah in domačih pravosodnih temah pa se je po njenih besedah izkazalo, da razmišljajo o enakih problemih, npr. ali naj uvedejo družinsko sodišče ali naj na drug način poskrbijo za zaščito otrok v pravosodnem sistemu. “Potem ko smo izmenjali stališča in analize, je bila izjemna ugotovitev, kako so nas težila podobna vprašanja, pa tega nismo vedeli,” je dejala Braxova. Glede na to, da bo Slovenija v kratkem prevzela predsedovanje Svetu Evrope, bosta Slovenija in tudi minister imela v bližnji prihodnosti pomembno vlogo pri urejanju tega vprašanja. Izpostavila je tudi idejo, kako vzpodbuditi učinkovitost sodišč, ne da bi pri tem posegali v neodvisnost sodišč. To vprašanje je po besedah Braxove skupno vsem pravosodnim ministrom članic EU. “Javnosti dolgujemo, da sodni sistem deluje, vendar ga bolj cenimo, če je učinkovit in dovolj odprt, hkrati pa se ne smemo vmešavati v neodvisnost sodišč,” je dejala finska ministrica in to ocenila kot precej težko nalogo.

Denis Sarkić