Predsednik Okrožnega sodišča Koper Vitomir Bohinec je na novinarski konferenci pojasnil, da v nasprotju z dosedanjim poročanjem nekaterih medijev ni šlo za vdor v sodni spis in popravljanje podatkov v njem, ampak za poskus spreminjanja osnutka sodne odločbe. Po njegovih besedah se zadeva nanaša na odmevno kazensko zadevo, ki je bila spomladi leta 2007 v teku na koprskem sodišču. Bohinec je v izjavi za javnost zapisal, da je predsednik senata napako v osnutku sodne odločbe pravočasno opazil in tudi odpravil. Kot je poudaril, je omenjena zadeva, ki je bila v teku spomladi 2007, sedaj že zaključena s pravnomočno obsodilno sodbo.

Koprski odvetnik Franci Matoz je danes na pristojnem sodišču vložil tožbo zoper Televizijo Slovenija zaradi prvega prispevka, v katerem so ga povezovali z vdorom v sodni spis na koprskem sodišču. “Menim, da je bil objavljen na tak način, da je škodil mojemu dobremu imenu,” je pojasnil Matoz in dodal, da je zahteval 20.000 evrov odškodnine. Glede prve informacije, da naj bi nekdo vdrl v informacijski sistem koprskega sodišča in vstopil v kazenski spis, se je dejansko izkazalo, da naj bi nekdo iz osnutka sodbe, ki se je hranil na osebnem računalniku pri strojepiski izbrisal nekaj strani, je dogajanje povzel koprski odvetnik. “Gre za povsem smešno zgodbo. Blazno pa je to, da se je s tem povezovalo moje ime. Namen tega je bil, da se naredi škoda mojemu dobremu imenu,” je dejal Matoz.

Po njegovi oceni je temu botrovalo to, da se je dokument nepravilno shranjeval, ali da se je nepravilno rokovalo z njim, ali da je temu botrovala neka tehnična napaka. Verodostojnost takim navedbam jemlje tudi dejstvo, da naj bi se to zgodilo pomladi leta 2007 v neki odmevni kazenski zadevi in da je minilo kar dve leti, ko ni nihče o tem govoril, je dejal Matoz. “V kolikor bi se res kaj takega zgodilo in bi bilo res storjeno tako hudo kaznivo dejanje, bi seveda sodnik, ki je to opazil, moral to naznaniti,” je poudaril koprski odvetnik in dodal, da ni jasno, ali je sodnik sploh koga seznanil s svojimi ugotovitvami. Po Matozovi oceni je zelo zanimivo, zakaj se ta zgodba pojavlja zdaj in na tak način, da se povezuje njega s to zgodbo, saj z njo nima ničesar. Kot je dodal, je bil eden izmed več sogovornikov v tem kazenskem procesu in nič drugega. Šlo je za kazenski postopek proti več obdolžencem zaradi suma in kasneje dokazanega kaznivega dejanja prepovedanega prehoda državne meje. “Blazno in noro bi bilo, da bi si kdor koli od zagovornikov obetal kakršne koli koristi ali kar koli od dostopa do take sodbe,” je poudaril Matoz. Prva informacija o vdoru v informacijski sistem ima po odvetnikovi oceni povsem drugo težo kot ta, ki se danes predstavlja, ko gre lahko za naključje ali tehnično dejstvo.

Pravosodni minister Aleš Zalar o zadevi sodni spis na sodišču v Kopru:

Gre za resno zadevo, je domnevni vdor v računalniški sistem koprskega okrožnega sodišča in domnevno poseganje v sodni spis komentiral minister za pravosodje Aleš Zalar. Kot je pojasnil, so po njegovem naročilu opravili pregled poslovanja Okrožnega sodišča v Kopru in odkrili sum kaznivega dejanja. Z zadevo se sedaj ukvarja pristojno tožilstvo. Minister za pravosodje je na vprašanje, ali je o zadevi obveščen in ali bo ministrstvo ukrepalo, pojasnil, da je bil s strani Komisije za preprečevanje korupcije uradno obveščen “o prijavi neke osebe, ki je bila posredovana komisiji. Ta je meni zadevo odstopila, brez da bi terjala kakršno koli posredovanje.” “Prijavo sem pregledal in ocenil, da terja vsaj preverjanje tistega, kar se je zatrjevalo. Zato sem zaprosil predsednico Višjega sodišča v Kopru, da opravi ustrezne postopke in mi poroča o ugotovitvah,” je pojasnil Zalar.

Po njegovih besedah je šlo za “neke vrste pregled poslovanja nižjega sodišča, konkretno Okrožnega sodišča v Kopru”, predsednica pa ga je pred kratkim obvestila o ugotovitvah. “Iz njenega poročila izhaja, da v enem delu obstaja sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje,” je pojasnil Zalar. Zaradi tega je po besedah ministra zadevo odstopila v reševanje pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu. V drugem delu pa se je predsednica koprskega višjega sodišča s predsednikom vrhovnega sodišča dogovorila, da se opravi pregled poslovanja službe za informatiko koprskega okrožnega sodišča, v okviru katerega se bo skušalo preveriti nekatera zatrjevanja, je še pojasnil Zalar. “Takoj, ko bodo ugotovitve tega pregleda znane, mi bo poročala.”

Minister je sicer ocenil, da gre v tem primeru za “resno zadevo, ki terja tudi resno obravnavo”. “Pristojnost ministrstva bo tu zlasti, da presodimo, ali je naš sistem informacijske podpore poslovanju sodišč dovolj zaščiten pred nedovoljenimi vdori, in če ni, kaj je potrebno storiti, da bo,” je pojasnil ob tem. Glede vodenja postopkov zoper konkretne osebe, ki naj bi bile vpletene v to zadevo, pa je po Zalarjevih besedah zdaj na potezi državno tožilstvo. “V tej smeri ministrstvo nima nobenih pristojnosti. Če pa bi se izkazalo, da je bil v ta zaplet vključen kdo od uslužbencev ali funkcionarjev sodišča, ki so še vedno zaposleni, ima seveda tudi ministrstvo določene pristojnosti. A zaenkrat ni podatkov, ki bi omogočali ukrepanje ministrstva v tej smeri,” je še pojasnil minister za pravosodje.