Ustavimo razlikovanje
16. marec 2009 ob 9:11 | Elena Pečarič |Podpišimo ZA zakon o osebni asistenci za vse hendikepirane osebe. Neodvisno življenje je osrednja tema in posebna storitev znotraj Konvencije OZN o pravicah invalidov.
19. člen opredeljuje Neodvisno življenje in vključenost v skupnost. Govori o tem, da morajo hendikepirani posamezniki imeti, enako kot drugi, možnost izbrati stalno prebivališče in se odločiti, kje in s kom bodo živeli; če za neodvisno življenje potrebujejo pomoč, pa morajo imeti pravico do osebne asistence. Delovanje držav pa mora iti v smeri zagotavljanja te pravice. Na nivoju EU sicer že dolgo obstaja zavest o tej pravici oz. gibanje za neodvisno življenje so dolgoletna realnost in praksa, čeprav so le redke države, ki imajo to pravico tudi zakonsko priznano, urejeno in sofinancirano. Razlike in prakse na nacionalnih nivojih so zelo različne, predvsem zaradi zgodovinskih in političnih razlik sistemskega urejanja socialnega varstva in sploh priznanja človekovih pravic za hendikepirane osebe.
Namen Konvencije OZN o pravicah invalidov ni v ustvarjanju novih pravic, ampak dopolnjuje že obstoječe človekove pravice in razjasnjuje dolžnosti in legalne obveze držav podpisnic, da spoštujejo in zagotovijo hendikepiranim osebam enakopravno uživanje vseh človekovih pravic
Termin »neodvisno življenje« je koncept, ki izhaja iz delovanja hendikepiranih oseb, ki si prizadevajo za zagotavljanje »enakih možnosti in polno participacijo v družbi kot enakopravni državljani. Filozofija neodvisnega življenja govori preprosto o tem, da morajo hendikepirane osebe imeti enake državljanske pravice, zagotovljene možnosti izbire in možnost upravljanja na vseh področjih lastnega življenja. Neodvisno življenje je gibanje in kot tako ima političen značaj. Je boj za enake možnosti na vseh področjih družbenega življenja. Gibanje za neodvisno življenje je proces ozaveščanja o lastnem položaju, prilaščanja moči nad svojim življenjem in proces emancipacije.
Osebna asistenca je prvi najbolj pomemben »pripomoček« neodvisnega življenja, ki hendikepirani osebi omogoči svobodo in izhod iz položaja oskrbovanca. V mnogih primerih je osebna asistenca glavni pogoj za govor o enakih možnostih in samodeterminiranosti, torej tudi o neodvisnem življenju. Gibanje za neodvisno življenje nasprotuje razvoju in vzdrževanju sistemov, ki se zavzemajo za ohranjanje odvisnosti z institucionalnimi rešitvami. Neodvisno življenje v osnovi zavrača institucionalizacijo in z njo prepoznava segregacijo hendikepiranih oseb kot kršitev človekovih pravic.
Poročilo raziskave iz leta 2007 ugotavlja, da iz prek 25 evropskih držav, vključenih v raziskavo, skoraj 1,2 milijon hendikepiranih ljudi živi v institucionalni namestitvi. V mnogih delih Evrope prevladujoča skrb za hendikepirane osebe (tako otrok kot odraslih) še vedno ostaja znotraj institucionalizacij (pogosto vse življenje). Države podpisnice bodo delovale znotraj okvirov antidiskriminacijskih in človekovih pravic za dosego večje neodvisnosti, svobodne možnosti izbire in kvalitete življenja hendikepiranih posameznikov ter ozaveščanja.
Pravica do neodvisnega življenja naj bo sprejeta kot osnovna in splošna človekova pravica.
Konvencija OZN prinaša mednarodno in nacionalno priznanje, pravice do neodvisnega življenja in priznanja te pravice mora imeti pomembno mesto v socialni politiki EU. Torej mora priti do pomembnih sprememb v pogojih in možnostih za neodvisno življenje hendikepiranih v Evropi.
V mnogih državah EU, med njih sodi tudi Slovenija, so hendikepirani posamezniki in posameznice obravnavani kot pomoči in skrbi potrebni in zakonodaja, ki se jih dotika temelji na medicinskem modelu, ki že v osnovi temelji na zanikanju polnopravnega uživanja človekovih in državljanskih pravic. Gre za neenako ali posebno obravnavo, ki vodi, vzdržuje sistemsko diskriminacijo. Sistemske razlike na nacionalnih nivojih so seveda zelo različne, a ideje, vrednote in načela, ki združujejo ENIL – Evropsko mrežo neodvisnega življenja, so skupne in enotne.
Tako smo se odločili, da na EU nivoju izvedemo peticijo in vas prosimo, da nas podprete z vašim podpisom.
Pozivamo vlade in Evropski Parlament:
Ukrepajte: Ustavimo razlikovanje, Ustavimo segregacijo
Razumite: Človekove pravice so pravice vseh
Sprejmite: Osebna asistenca za vse, ki jo potrebujejo
Naj 19. člen Konvencije o pravicah hendikepiranih postane resničnost, začnite posvetovanja z organizacijami, ki jih vodijo in upravljajo hendikepirane osebe same in imajo izkušnje s področja neodvisnega življenja.
Elena Pečarič
Podpiši peticijo : Navodilo za izpolnjevanje peticije - vpisati je potrebno vse podatke. Na e-mail boste dobili povratno sporočilo v katerem morate klikniti na povezavo, da bo podpis sprejet (varnostna funkcija, da se ne bi kdo v vašem imenu podpisoval). Podpisi na papirju: Prenesite si dokument, ga natisnite, dajte v podpis svojim prijateljem in ostalim in ga pošljite na napisani naslov (Društvo YHD).
Camilla Parker and Luke Clements: The UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities: a New Right to Independent Living?, European Human Rights, Law Review, Issue 4, 2008, Sweet & Maxwell ltd
HYPERLINK “http://www.yhd-drustvo.si/slo/article.php?story=ManifestNeodvisnegaZivljenja” http://www.yhd-drustvo.si/slo/article.php?story=ManifestNeodvisnegaZivljenja
J. Mansell, M. Knapp, e tal Deinstitualisation and community living, - outcomes and costs: report of a European Study (Main report. Cantenbury: Tizard Centre, Unyversity of Kent, 2007) Vol.2, p.25.
16. marec, 2009 ob 9:21
zakaj spet solo akcija YHD-a, zakaj ne stopite skupaj vsa invalidska združenja, če je to v interesu vseh invalidov?
Je to vprašanje prestiža ali česa?
16. marec, 2009 ob 9:56
Problem v Sloveniji je monopolni položaj invalidskih funkcionarjev, kateri že več desetletji zagovarjajo institucionalno varstvo, pri tem, da te gospodje živijo na svojih domovih. Od FIHO pogače ne pustijo niti kosa, da bi šel za najpomembnejši program za sofinanciranje osebne asistence hendikepiranih/ invalidov, ker se jim zdi važnejše denar vlagati v drage počitniške domove, kupovanje nepremičnin, delnice, ….
Zato ni čudno, da ne bodo podprli te akcije oz. peticije, čeprav je pomembna oz. najpomembnejša za ljudi, ki so odvisni od fizične pomoči. Takle mamo.
16. marec, 2009 ob 10:03
Težko si predstavljam, da pri nas še vedno živijo ljudje, ki preživijo celo življenje v raznih inštitucijah samo zato, ker so odvisni od tuje pomoči. Nič krivi preživijo zapor. In mi smo socialna napredna država?
16. marec, 2009 ob 10:21
Kaj pa delajo tako bogate invalidske organizacije, da invalidi nimajo osnovnih pravic odločanja o svojem življenju. Vzet jim je treba vse nepremičnine in drugo bogastvo in naj skrbijo raje za invalide, ne pa delat biznis na njihov račun.
Vsi v Lj. poznamo tistga Šuštaršiča, ki že desetletja ve kako bogatet in jim čim manj dat. V tisti kopirnici invalidi veliko povedo, da je on Bog, da ga invalidi ne brigajo, da nihče ne sme govort z temi invalidi, ki so povezani z društvom od Elene.
16. marec, 2009 ob 10:33
Add 1) Mislim, da je to vprašanje poguma in ne zgolj interesa. Šele popolnoma na tleh ranjena zver postane nevarna. Je pa tvoje vprašanje zelo smiselno vprašanje ostalim invalidskim organizacijam, ki so tiho in čakajo.
16. marec, 2009 ob 10:41
@En
Veš En, tale Šuštaršič ima veliko denarja in še večjo politično moč, ki si jo je v 40 letih pridobil, saj so na politični sceni isti ljudje, ki menajo samo korita
16. marec, 2009 ob 10:46
Podpisano. Upam, da vam uspe.
16. marec, 2009 ob 10:53
@En
Ampak očitno ti Šuštaršičevi invalidi v kopirnici imajo službo, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, očitno tudi denar, ki ga zaslužijo s svojim delom, verjetno so tudi zadovoljni bolj kot tisti, ki službe nimajo.
Če pa invalidi iz te kopirnice ne govorijo z Pečaričevimi izletniki, je pa povsem njihova zadeva. Verjetno ne govorijo tudi zato, ker morajo 4 do 8 ur delat in se v svojem prostem času ne želijo ukvarjati z različnimi seratorskimi aktivnostmi, kot si to lahko privošči “En”, ki očitno drugega dela nima.
Kolikor pa vem z Eleno ne govori še en kup drugih ljudi (invalidov in neinvalidov). Pa kaj?
V kolikor pa kdo kao “ne sme” govoriti z Pečaričevo ekipo, naj se zamisli nad svojimi jajčniki ali jajci.
16. marec, 2009 ob 11:24
kaj se je mogoče s pečaričevo ekipo tud pogovarjat?
Običajno so to bolj recitali… z dodatki :))
16. marec, 2009 ob 16:02
Z veseljem sem podpisala, bom dala naprej.
16. marec, 2009 ob 16:06
Elena, invalidi se strinjajo, da potrebujejo osebno asistenco. Zakaj se večina od njih ne zgane? Pa saj se gre za njih.
16. marec, 2009 ob 16:07
a ni rekla ta dama, da bo šla na referendum kar peš?
16. marec, 2009 ob 20:18
Evo, sem podpisal. Zgleda, da Slovenija vodi.
16. marec, 2009 ob 22:11
Prav imaaate, tisti ki pravite, da bi se zato morale zavzeti vse invalidske organizacije. Pa tudi druge NVO, ki pravijo, da se zavzemajo za človekove pravice in seveda tudi ostali državljhani in državljanke, ki imajo čut za solidarnost insoodgovornost.
Peticijom sem poslal na vse invalidske organizacije in tudi na sam vrh NSiOS. Bomo videli, če bo kaj iz tega.
16. marec, 2009 ob 22:12
Pa še to, podpisujete in podpisujte…
16. marec, 2009 ob 22:34
Sprevrženo je razmišljati in upati na podporo tistih, ki jih že leta pljuvaš in kritiziraš, a ne?
17. marec, 2009 ob 7:59
Glede na to , da je Elena Pečarič zelo glasna on vplivna v invalidski organizaciji in da se želi predstavljati za zelo načelno borko za pravice invalidov, jo bom spraševal, dokler ne dobim odgovora:
- kaj je storila, da bi imeli vsi invalidi, ki ga potrebujejo, invalidski voziček, ki je kot Mercedes med avtomobili in
- kdaj bodo imeli vsi invalidi, ki ga potrebujejo, osebnega asistenta?
17. marec, 2009 ob 8:16
zakaj bi vsi potrebovali Mercedes med avtomobili???? Vsak naj ima tak voziček, kot ga potrebuje - niso vsi invalidi isti in nimajo vsi enakih potreb.
Vsi, ki ga potrebujejo, bodo imeli asistenta, ko bo sprejet zakon o osebni asistenci.
17. marec, 2009 ob 10:31
Ljudje, Elena se bori ravno za to, da bi vsi, ki potrebujejo imeli osebnega asistenta, ne pa samo nekateri. In tudi za to je potreben zakon o osebni asistenci. Invalidske organizacije naj bi to peticijo podprle, če hočejo dobro za invalide. Sedaj se bo videlo, če se te organizacije lahko zavzamejo za skupne interese vseh invalidov, ali bodo vse ignorirale to peticijo samo zato, ker jo predlaga YHD.
Šuštaršič prej umre, kot, da bi potprl nekaj od Elene.
17. marec, 2009 ob 11:47
MEFISTO,
mislim, da zgolj provociraš, ker je dokazal o tem kaj sem naredila in dosegla (smo dosegli v YHD) več kot dovolj. To da zaposlujemo 100 asistentov za več kot sto uporabnikov…
Glede vozičkov pa sledeče; član upravnegam odbora ZZZS je g. Ivan Peršak, bivši predsednik zveze paraplegikov. Prav on je eden od tisti, ki določa standarde vozičjkov, seveda sebi privošči najboljši model, drugi pa morajo ga doplačati.
Tako je to.
17. marec, 2009 ob 12:03
@On09: V kolikor pa kdo kao “ne sme” govoriti z Pečaričevo ekipo, naj se zamisli nad svojimi jajčniki ali jajci.
Seveda je odvisno od vsakega posameznika.
Vendar zadeva ni tako preprosta, ker se vse prepogosto, seveda na neformalni ravni, pogojuje ljudi.
Ljudi, ki se jih “zaloti” pri kontaktiranju z ekipo se šikanira in dobijo “črno piko”.
To pa bo vse dotlej, dokler se bo dajal tak pomen samim inv. organizacijam in ne programom, ki imajo pred očmi konkretnega posameznka.
Nekatere posameznike pa se poskuša diskreditirati in celo “kriminalizirati”.
17. marec, 2009 ob 15:08
Pri cenovnih standardih vozičkov ni problem pri ZZZS, ampak bolj kje drugje…
Ne se sprenevedat!!
17. marec, 2009 ob 18:46
@Elena Pečarič
Mogoče ima Peršak najbolji model navadnega invalidskega vozička, ampak se tudi ti lahko pohvališ z enim od najboljših modelov električnega invalidskega vozička, ki je nekajkrat dražji od Peršakovega. In zelo dvomim, da si ga ti morala doplačati :)
Mislim, da je nivo tvoje razprave prav obžalovanja vreden in na meji z ogabnostjo glede na to, da sta tako ti, kakor tudi Peršak na invalidskih vozičkih ter na tak ali drugačen način odvisna od tehnično-medicinskih pripomočkov in pomoči drugega človeka.
Še malo pa boš lahko organizirala tekmovanje kdo je bolj hendikepiran. In zmagovalca boš lahko nagradila tako, da mu boš za dan ali največ dva posodila enega od treh, štirih ali petih asistentov, ki tebi pomagajo. In se nato javnosti predstavila kot samoodrekajoča se dobrotnica.
Ja, take rabmo.
17. marec, 2009 ob 20:56
Sem podpisala.lp
17. marec, 2009 ob 21:36
@Blade
“čist mem”, komentar “prav obžalovanja vreden”
nepoznavanje oz. bolje rečeno, premišljeno provociranje, abotna
ideja o tekmovanju
17. marec, 2009 ob 21:50
@emil b.
a del z “ogabnostjo” ti pa ni bil aboten?
17. marec, 2009 ob 22:59
@Blade
ha,ha,ha…….
20. marec, 2009 ob 10:27
Dovolite eno nekoliko bolj vulgarno, vendar pa ljudsko modrost: s polno ritjo ni težko srati!