V Sloveniji se te dni mudi Miha Logar, vodja in ustanovitelj Edirise, dobrodelne organizacije, ki je bazirana v Ugandi (in ki ni samo ali zgolj dobrodelna organizacija). Miha je z ženo Pamelo Kanyunyuzi tokrat na nekajtedenskem obisku, ki vključuje tudi postanek na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO).
Tam namreč potekajo delavnice oblikovanja za pravično trgovino, na katerih se študenti učijo tudi rokodelskih spretnosti in obrti Ugandskih žensk (po principu pravične trgovine).

Študenti so z delavnico pričeli minuli četrtek, zaključila pa se bo v ponedeljek (23.3.) z javno predstavitvijo rezultatov v Arhitekturnem muzeju v Ljubljani.

Najprej naj vam predstavim dogajanje na ALUO-ju , ki sem ga tam s kamero zabeležila te dni. V eni od učilnic sem sredi dela ujela kopico pridnih študentov, ki so pod mentorstvom Pamele in Mihe obdelovali materiale iz Ugande. Za rokav sem najprej pocukala Sama Ačka, koordinatorja delavnice.
Samo se je Edirisi pridružil pred dvemi leti. Kot prostovoljec za oblikovanje, kar se mu je takrat zdelo malce nenavadno, danes pa svoje odločitve prav gotovo ne obžaluje. Pravi, da se bo v Ugando vrnil takoj ko diplomira.

Takole je predstavil namen delavnice, Ediriso in njegov pogled na Afriko:

“To je v bistvu preizkušanje in preverjanje…takšen proces je to. Se pravi, daš neke skice, risbe…one probajo nardit, potem se malo popravi, ko prinesejo izdelek, nardijo naslednjič novega…”

Zdaj pa spoznajmo še Miho in Pamelo, lušten par, ki sta gonilni sili Ederise v Ugandi:

Prevod:
“Miha in Pamela, kaj počneta v Sloveniji?
Trenutno imava tukaj delavnice, rokodelsko delavnico, s študenti z ljubljanske Fakultete. Prinesla sva jim materiale iz Ugande, da bodo videli, iz česa tamkajšnje ženske izdelujejo svoje izdelke. S temi materiali si bomo pomagali, ko bomo skušali ustvariti dizajn za nove izdelke, ki bodo novi in zanimivi za trg. Izdelke, ki jih imamo, namreč izdelujejo že povsod v Ugandi, zato si želimo novih, inovativnih izdelkov.
Kakšni se ti zdijo tukajšnji študenti, se hitro učijo?
Res sem navdušena, zelo hitro se učijo, ne vdajo se kar tako, preizkušajo vse te materiale, res so talentirani.
Miha, kakšna je vajina zgodba? Ni treba razlagati detajlov iz zasebnega življenja, samo radovedni smo… (Miha govori slovensko)
Lahko zdaj pokažemo nekaj teh izdelkov, ki jih danes izdelujete tukaj?
Tole je košara, ki nam jo je pomagal narediti eden od prostovoljcev- oblikovalcev. Je zelo edinstvena, narejena iz domačih materialov…
(Miha pomaga prevajati imena materialov)…
Lahko pa vam pokažemo, iz katerih materialov je narejena…Tole je surov material, ki ga potem takole narežemo…Pa še pasovi so tukaj, iz papirusa, različnih barv, pa uhani…
Boste tole prodali v pravični trgovini?
Imamo dogovor s trgovino Tri muhe, s pomočjo katere prodajamo te izdelke.
So ljudje v Ugandi zadovoljni?
Seveda, ženske v Ugandi so zelo vesele, saj je to njihov glavni vir zaslužka…Ko kupimo te njihove izdelke, si lahko potem one kupijo material, hrano, osnovne potrebščine…
In kako ti je všeč Slovenija, tebi in vajinim otrokom?
O, zelo smo veseli, ljudje tukaj so prijazni, po dolgem času smo videli stare starše…Všeč mi je narava, sneg. In gore..
Hvala lepa, se vidimo v Ugandi…”

Katja Lenart